Page 242 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 242
Jezikovno izobraževanje in podjetja
es make use of on the social network Twitter seeks to provide a better un-
derstanding of such linguistic differences in expression.
Key words: marketing, social networks, computer-mediated communicati-
on, short message, internet language.
Informacijska družba je pripeljala do drastičnih sprememb na vseh pod-
ročjih. Nove tehnologije so omogočile pojav drugačnega načina komu-
niciranja, ki je bil med ljudmi zelo hitro sprejet. Drugačnost je moč za-
znati tudi na osnovi številnih spremenjenih in novonastalih oblikah
izražanja. Lenarčič (2007, 419–420) poudarja, da posamezniki ustvarja-
jo, razpravljajo in vzdržujejo medsebojne odnose na popolnoma drugačen
način. S. N. Baron (2008, 4–5) navaja kot komunikacijske posebnosti fi-
zično odsotnost uporabnika, preprostost komuniciranja in cenovno ugo-
242 dnost. Značilno je pogosto posredovanje sporočil, ki so napisana v hipu,
brez večjega razmišljanja in s številnimi pravopisnimi napakami. M. Ro-
lih (2014, 80–86) ugotavlja, da spletno komuniciranje vse bolj spominja
na pogovorni jezik in izražanje s preprostim zapisom po izgovoru ali s ču-
stvenimi ikonami. Tovrstna oblika komuniciranja odraža občutek pogo-
vora v živo, domačnost, sproščenost, neobremenjenost s knjižno rabo jezi-
ka ter željo po sproščenem druženju in izražanju. Geografska oddaljenost
in časovna raznolikost ne predstavljata nikakršne omejitve. Dostopen je
cel svet. Prepletanje jezikovne in kulturne raznolikosti udeležencev je pri-
spevalo k temu, da se je kot temeljni jezik spleta uveljavila angleščina. Kot
komunikacijsko sredstvo se razume na vseh koncih sveta, zato je povsem
razumljivo, da je internetni sleng1 njena izpeljanka. Tako je razsežnost tu-
jega jezika pripeljala do izražanja, kjer se materni jezik prepleta z angleš-
čino. Zaznati je tudi celotne zapise v tujem jeziku. Prepletanje slovenščine
z angleščino označuje M. Michelizza (2008, 160–161) z izrazom slogli-
sh2. Pojem zajema prevzemanje besed iz angleščine v slovenščino in citira-
nje angleških besed. M. Rolih (2014, 84) spoznava, da je v Sloveniji poleg
angleščine zaznati tako delne kot celotne zapise, prepletene tudi s hrva-
škim, srbskim, bošnjaškim, nemškim in italijanskim jezikom. Pri tem G.
Zlobec (2013, 110) opaža še prilagajanje slovenskemu izgovoru.
Hitro rastoča priljubljenost družabnih omrežij med posamezniki je
vzbudila pozornost tudi v poslovnem svetu. Pripeljala je do novega mar-
ketinškega razmišljanja. S ciljem po pridobitvi čim večje naklonjenosti
1 Tujka, ki izvira iz angleščine – označuje interesno govorico ljudi iste generacije; v slovenskem mla-
dostniškem slengu je zaznati močan vpliv angleškega, hrvaškega in srbskega jezika (Javornik 1998,
3925).
2 Izpeljanka iz začetnega dela besede slo-venščina in iz zadnjega dela besede en-glish (angleščina).
es make use of on the social network Twitter seeks to provide a better un-
derstanding of such linguistic differences in expression.
Key words: marketing, social networks, computer-mediated communicati-
on, short message, internet language.
Informacijska družba je pripeljala do drastičnih sprememb na vseh pod-
ročjih. Nove tehnologije so omogočile pojav drugačnega načina komu-
niciranja, ki je bil med ljudmi zelo hitro sprejet. Drugačnost je moč za-
znati tudi na osnovi številnih spremenjenih in novonastalih oblikah
izražanja. Lenarčič (2007, 419–420) poudarja, da posamezniki ustvarja-
jo, razpravljajo in vzdržujejo medsebojne odnose na popolnoma drugačen
način. S. N. Baron (2008, 4–5) navaja kot komunikacijske posebnosti fi-
zično odsotnost uporabnika, preprostost komuniciranja in cenovno ugo-
242 dnost. Značilno je pogosto posredovanje sporočil, ki so napisana v hipu,
brez večjega razmišljanja in s številnimi pravopisnimi napakami. M. Ro-
lih (2014, 80–86) ugotavlja, da spletno komuniciranje vse bolj spominja
na pogovorni jezik in izražanje s preprostim zapisom po izgovoru ali s ču-
stvenimi ikonami. Tovrstna oblika komuniciranja odraža občutek pogo-
vora v živo, domačnost, sproščenost, neobremenjenost s knjižno rabo jezi-
ka ter željo po sproščenem druženju in izražanju. Geografska oddaljenost
in časovna raznolikost ne predstavljata nikakršne omejitve. Dostopen je
cel svet. Prepletanje jezikovne in kulturne raznolikosti udeležencev je pri-
spevalo k temu, da se je kot temeljni jezik spleta uveljavila angleščina. Kot
komunikacijsko sredstvo se razume na vseh koncih sveta, zato je povsem
razumljivo, da je internetni sleng1 njena izpeljanka. Tako je razsežnost tu-
jega jezika pripeljala do izražanja, kjer se materni jezik prepleta z angleš-
čino. Zaznati je tudi celotne zapise v tujem jeziku. Prepletanje slovenščine
z angleščino označuje M. Michelizza (2008, 160–161) z izrazom slogli-
sh2. Pojem zajema prevzemanje besed iz angleščine v slovenščino in citira-
nje angleških besed. M. Rolih (2014, 84) spoznava, da je v Sloveniji poleg
angleščine zaznati tako delne kot celotne zapise, prepletene tudi s hrva-
škim, srbskim, bošnjaškim, nemškim in italijanskim jezikom. Pri tem G.
Zlobec (2013, 110) opaža še prilagajanje slovenskemu izgovoru.
Hitro rastoča priljubljenost družabnih omrežij med posamezniki je
vzbudila pozornost tudi v poslovnem svetu. Pripeljala je do novega mar-
ketinškega razmišljanja. S ciljem po pridobitvi čim večje naklonjenosti
1 Tujka, ki izvira iz angleščine – označuje interesno govorico ljudi iste generacije; v slovenskem mla-
dostniškem slengu je zaznati močan vpliv angleškega, hrvaškega in srbskega jezika (Javornik 1998,
3925).
2 Izpeljanka iz začetnega dela besede slo-venščina in iz zadnjega dela besede en-glish (angleščina).
