Page 247 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 247
Jezikovni vidiki kratkih sporočil pri komuniciranju podjetij 247
729) zaznavajo veliko različnih novonastalih jezikovnih bližnjic za dose-
ganje čim hitrejšega toka komunikacije. Zaželena je vsaka domiselnost, ki
s pospeševanjem zamudnega tikanja prinaša hitrejše in učinkovitejše ko-
municiranje. V ta namen, kot navaja M. Rolih (2014, 81, 87), nastajajo šte-
vilne inovativne tvorjenke črk in simbolov, s katerimi se izražata pomen
določenih besed in jakost čustvovanja. Elementi nebesedne komunikaci-
je, kot so govorica telesa in ton glasu, ki so pomembni dejavniki za pre-
jemnikovo pravilno razumevanje sporočila, so tako izraženi. Vse nastale
spremembe v izražanju, kot navaja S. Kranjc (2003, 445) odražajo priza-
devanja po čim večji ekonomičnosti, kar je na splošno značilno za vsako
komunikacijo in jezik.
Navedli smo le nekatere glavne značilnosti internetnega jezika, ki pa
nikakor niso dokončne. Jezik se nenehno spreminja, vedno se je in se tudi
še bo (Crystal 2001, 92).
Raziskava
Kot je bilo predstavljeno v predhodnih delih monografskega prispevka, je
spletno komuniciranje ustvarilo svojstveno rabo jezika. Njegova drugač-
nost je pritegnila našo pozornost. Izvedli smo raziskavo, usmerjeno v pre-
učevanje spremenjene rabe jezika, ki ga zasledimo pri podjetjih, ko s ko-
municiranjem prek družabnega omrežja Twitter želijo navezati tesnejši
stik s potrošniki. Z eksplanatorno (razlagalno) študijo primera skušamo
čim bolj poglobljeno spoznati, razumeti in pojasniti, kako se podjetja je-
zikovno izražajo oziroma kaj se dogaja z jezikom pri tovrstnem komuni-
ciranju. Kot je značilno za kvalitativno raziskovanje, so nas skozi celoten
potek raziskovanja spremljali le opisni oziroma besedilni podatki. Vodil-
no vlogo so imeli povedi oziroma stavki, posamezne besede in ločila, ki
odražajo značilnosti internetnega jezika. Za izhodišče si nismo zastavi-
li ključnih pojmov, ker bi se tako omejili le na nekatere poznane oblike.
Lahko bi spregledali rabo drugih prav tako pomembnih izrazov, česar ni-
kakor nismo želeli.
Da bi raziskovanje potekalo v naravnem okolju preučevanega prime-
ra, smo na družabnem omrežju Twitter oblikovali svoj profil, izključno
za izvedbo raziskave. Tako smo neposredno dostopali do resničnih in na-
tančnih podatkov o dogajanju na obravnavanem področju. Izbrali smo
devet znanih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji že vrsto let. Prav tako so že
dlje časa aktivna na družabnem omrežju Twitter, kar nam podaja spozna-
nje, da imajo že nekaj izkušenj s tovrstnim komuniciranjem. Sestavili smo
tri skupine podjetij (označili smo jih z A, B in C). Vsako skupino so ses-
tavljala tri podjetja iz iste dejavnosti, torej prvo skupino tri podjetja s tr-
729) zaznavajo veliko različnih novonastalih jezikovnih bližnjic za dose-
ganje čim hitrejšega toka komunikacije. Zaželena je vsaka domiselnost, ki
s pospeševanjem zamudnega tikanja prinaša hitrejše in učinkovitejše ko-
municiranje. V ta namen, kot navaja M. Rolih (2014, 81, 87), nastajajo šte-
vilne inovativne tvorjenke črk in simbolov, s katerimi se izražata pomen
določenih besed in jakost čustvovanja. Elementi nebesedne komunikaci-
je, kot so govorica telesa in ton glasu, ki so pomembni dejavniki za pre-
jemnikovo pravilno razumevanje sporočila, so tako izraženi. Vse nastale
spremembe v izražanju, kot navaja S. Kranjc (2003, 445) odražajo priza-
devanja po čim večji ekonomičnosti, kar je na splošno značilno za vsako
komunikacijo in jezik.
Navedli smo le nekatere glavne značilnosti internetnega jezika, ki pa
nikakor niso dokončne. Jezik se nenehno spreminja, vedno se je in se tudi
še bo (Crystal 2001, 92).
Raziskava
Kot je bilo predstavljeno v predhodnih delih monografskega prispevka, je
spletno komuniciranje ustvarilo svojstveno rabo jezika. Njegova drugač-
nost je pritegnila našo pozornost. Izvedli smo raziskavo, usmerjeno v pre-
učevanje spremenjene rabe jezika, ki ga zasledimo pri podjetjih, ko s ko-
municiranjem prek družabnega omrežja Twitter želijo navezati tesnejši
stik s potrošniki. Z eksplanatorno (razlagalno) študijo primera skušamo
čim bolj poglobljeno spoznati, razumeti in pojasniti, kako se podjetja je-
zikovno izražajo oziroma kaj se dogaja z jezikom pri tovrstnem komuni-
ciranju. Kot je značilno za kvalitativno raziskovanje, so nas skozi celoten
potek raziskovanja spremljali le opisni oziroma besedilni podatki. Vodil-
no vlogo so imeli povedi oziroma stavki, posamezne besede in ločila, ki
odražajo značilnosti internetnega jezika. Za izhodišče si nismo zastavi-
li ključnih pojmov, ker bi se tako omejili le na nekatere poznane oblike.
Lahko bi spregledali rabo drugih prav tako pomembnih izrazov, česar ni-
kakor nismo želeli.
Da bi raziskovanje potekalo v naravnem okolju preučevanega prime-
ra, smo na družabnem omrežju Twitter oblikovali svoj profil, izključno
za izvedbo raziskave. Tako smo neposredno dostopali do resničnih in na-
tančnih podatkov o dogajanju na obravnavanem področju. Izbrali smo
devet znanih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji že vrsto let. Prav tako so že
dlje časa aktivna na družabnem omrežju Twitter, kar nam podaja spozna-
nje, da imajo že nekaj izkušenj s tovrstnim komuniciranjem. Sestavili smo
tri skupine podjetij (označili smo jih z A, B in C). Vsako skupino so ses-
tavljala tri podjetja iz iste dejavnosti, torej prvo skupino tri podjetja s tr-
