Page 246 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 246
Jezikovno izobraževanje in podjetja
značilnost napačnega razumevanja in posledično pojava konflikta med
uporabniki. Sporočila so pogosto opredeljena kot žaljivke oziroma agre-
sivni jezik, kar odraža dejstvo, da uporabniki komunikacijskih norm ne
poznajo oziroma da se v virtualnem svetu še niso uveljavile (Praprotnik
2003, 268; 2007, 143). Časovni pritisk povzroča, da uporabniki pogos-
to izražajo svoja mnenja, še preden dokončno razmislijo o njih. Sledi ne-
upoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil ter površnost v izražanju.
Tako novonastala oblika komuniciranja dopušča vnos kreativnosti, spon-
tanosti, sproščenosti in s tem pripravljenost za sprejemanje nastajajočih
jezikovnih inovacij (Šabec 2014, 401–402).
Začetek sprememb v rabi jezika je seveda narekovala sama tehnolo-
gija, ki je povsem spremenila način komuniciranja. Zahtevala je ustrezno
jezikovno izražanje, saj je moralo to postati za uporabnika čim bolj prak-
246 tično (Šabec 2014, 401). Predvsem je to izražanje v obliki bolj fonetič-
nih zapisov besed, z izpeljavo okrajšav, uporabo samo malih tiskanih črk,
namensko opuščanje ločil, večkratno podvajanje črk za doseg čustvenega
zaznavanja, neuporaba šumnikov ter sestavljanje slovenskih in tujih be-
sed v eno (Fišer idr. 2014, 56–57; Sproat idr. 2001, po Fišer idr. 2014, 56).
Vsi ti jezikoslovni pojavi sestavljajo slovnico elektronskega jezika oziroma
e-slovnico (Herring 2012). Nastala je raba neformalnega jezika, ki temelji
na številnih povsem na novo oblikovanih ali predrugačenih izrazih. Pra-
vimo mu internetni jezik3 ali sleng (Gjurin 1974, 65, po Michelizza 2008,
160) oziroma parajezik (Joinson 2003, po Belina 2007, 25). Strokovnjaki
s tega področja so ga poleg govora in pisanja označili kot tretjo obliko ko-
municiranja, ki prinaša svežino in ustvarjalnost pri vsakodnevni rabi je-
zika in prinaša več prednosti kot slabosti (Boyd 2005). L. Squires (2010,
477–478, 480) spoznava, da je veliko pogosteje sprejet pozitivno, če sta iz-
postavljeni njegova učinkovitost komuniciranja in prilagodljivost določe-
nemu okolju. Negativno pa je sprejet, če je predstavljen kot nestandardna
oblika, za katero je značilno odstopanje od splošnih pravopisnih pravil.
Vendar se bolj kot samemu jeziku vedno bolj posveča več pozornos-
ti hitrosti komuniciranja, učinkovitosti in interaktivnosti. Posledično je
virtualno izražanje kratko in zgoščeno ter polno okrajšav, kratic in na hit-
ro nepovezano izraženih misli, brez vljudnostnih norm in dolgih pove-
di, ki so odraz slovnično pravilno oblikovanih povedi (Šabec 2014, 402).
Zaznati je celo opuščanje običajnih pozdravov, kar se pripisuje današnje-
mu hitremu načinu življenja (Michelizza 2008, 164). Vanhagen idr. (2010,
3 Angl. Internet language, drugače se uporabljajo tudi Netlish, Weblish, cyberspeak, electronic di-
scourse, electronic language, interactive written discourse, computer-mediated communication
(CMC) in številne druge besede, vendar najpogosteje Netspeak (Crystal 2001, 17).
značilnost napačnega razumevanja in posledično pojava konflikta med
uporabniki. Sporočila so pogosto opredeljena kot žaljivke oziroma agre-
sivni jezik, kar odraža dejstvo, da uporabniki komunikacijskih norm ne
poznajo oziroma da se v virtualnem svetu še niso uveljavile (Praprotnik
2003, 268; 2007, 143). Časovni pritisk povzroča, da uporabniki pogos-
to izražajo svoja mnenja, še preden dokončno razmislijo o njih. Sledi ne-
upoštevanje slovničnih in pravopisnih pravil ter površnost v izražanju.
Tako novonastala oblika komuniciranja dopušča vnos kreativnosti, spon-
tanosti, sproščenosti in s tem pripravljenost za sprejemanje nastajajočih
jezikovnih inovacij (Šabec 2014, 401–402).
Začetek sprememb v rabi jezika je seveda narekovala sama tehnolo-
gija, ki je povsem spremenila način komuniciranja. Zahtevala je ustrezno
jezikovno izražanje, saj je moralo to postati za uporabnika čim bolj prak-
246 tično (Šabec 2014, 401). Predvsem je to izražanje v obliki bolj fonetič-
nih zapisov besed, z izpeljavo okrajšav, uporabo samo malih tiskanih črk,
namensko opuščanje ločil, večkratno podvajanje črk za doseg čustvenega
zaznavanja, neuporaba šumnikov ter sestavljanje slovenskih in tujih be-
sed v eno (Fišer idr. 2014, 56–57; Sproat idr. 2001, po Fišer idr. 2014, 56).
Vsi ti jezikoslovni pojavi sestavljajo slovnico elektronskega jezika oziroma
e-slovnico (Herring 2012). Nastala je raba neformalnega jezika, ki temelji
na številnih povsem na novo oblikovanih ali predrugačenih izrazih. Pra-
vimo mu internetni jezik3 ali sleng (Gjurin 1974, 65, po Michelizza 2008,
160) oziroma parajezik (Joinson 2003, po Belina 2007, 25). Strokovnjaki
s tega področja so ga poleg govora in pisanja označili kot tretjo obliko ko-
municiranja, ki prinaša svežino in ustvarjalnost pri vsakodnevni rabi je-
zika in prinaša več prednosti kot slabosti (Boyd 2005). L. Squires (2010,
477–478, 480) spoznava, da je veliko pogosteje sprejet pozitivno, če sta iz-
postavljeni njegova učinkovitost komuniciranja in prilagodljivost določe-
nemu okolju. Negativno pa je sprejet, če je predstavljen kot nestandardna
oblika, za katero je značilno odstopanje od splošnih pravopisnih pravil.
Vendar se bolj kot samemu jeziku vedno bolj posveča več pozornos-
ti hitrosti komuniciranja, učinkovitosti in interaktivnosti. Posledično je
virtualno izražanje kratko in zgoščeno ter polno okrajšav, kratic in na hit-
ro nepovezano izraženih misli, brez vljudnostnih norm in dolgih pove-
di, ki so odraz slovnično pravilno oblikovanih povedi (Šabec 2014, 402).
Zaznati je celo opuščanje običajnih pozdravov, kar se pripisuje današnje-
mu hitremu načinu življenja (Michelizza 2008, 164). Vanhagen idr. (2010,
3 Angl. Internet language, drugače se uporabljajo tudi Netlish, Weblish, cyberspeak, electronic di-
scourse, electronic language, interactive written discourse, computer-mediated communication
(CMC) in številne druge besede, vendar najpogosteje Netspeak (Crystal 2001, 17).
