Page 244 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 244
Jezikovno izobraževanje in podjetja
− spoznanja o pomembnosti izdelka ali storitev za potrošnika,
− pojav izhodišč za ideje o perspektivnih inovacijah,
− lažje sodelovanje oziroma posredovanje v primeru pojava nega-
tivnih povratnih informacij potrošnikov,
− vzpostavitev boljše ponakupne podpore potrošnikom,
− tekoče spremljanje dejanj konkurence,
− tekoče spremljanje neposredno računalniško posredovanih spo-
ročil potrošnikov (to je spletno sporočanje od ust do ust) (Kneh-
tl, Ograjenšek in Pfajfar 2011, 62).
Veliko stremljenje podjetij po dosegu zadovoljstva potrošnika je pov-
sem upravičeno, saj jim prinaša tudi številne druge koristi, kot so (Pom-
pe in Vidic 2008, 35–37):
244 − potrošnikovo priporočilo prijateljem in znancem,
− manjša potrošnikova usmerjenost na ceno,
− manjša pozornost potrošnika do konkurence,
− nižji stroški ohranjanja zvestobe obstoječih potrošnikov,
− dolgoročni kumulativni prispevek,
− dejavnik za pričakovanje poslovnega uspeha v prihodnosti.
Zaradi današnje izjemne razširjenosti uporabe svetovnega spleta Ko-
tler (2004, 64) še dodatno opozarja na pomembnost zadovoljstva potro-
šnikov, saj se tako dobra kot slaba govorica zelo preprosto razširi med šte-
vilne potrošnike po celem svetu. Zato morajo podjetja znati prisluhniti
potrošnikom tako v dobrem kot v slabem (Pompe in Vidic 2008, 14).
Biti morajo nenehno komunikacijsko aktivna. S potrošniki morajo ne-
prestano komunicirati, kreirati domiselne, zabavne in interaktivne vsebi-
ne, iskati vedno nove, drugačne pristope, ki bodo potrošnike pritegnili in
dolgoročno navezali na podjetje (Fink Grubačević 2012). Pri tem morajo
biti pozorna, da se ne vmešavajo v življenje potrošnikov, saj potrošniki že
sedaj zaznavajo sodobne oblike marketinškega komuniciranja kot bolj in-
vazivne (Kotler in Keller 2012, 477).
To hitro širjenje sporočil, ki doseže izredno širok krog uporabnikov,
označujemo s pojmom virusni marketing. Ta predstavlja veliko prednost
družabnih omrežij. Predvsem je najboljša izbira v času krize, ko podjetja
nimajo na razpolago veliko denarnih sredstev, a potrebujejo čimprejšnje
nakupe potrošnikov. Zato so družabna omrežja z marketinškega vidika
zelo pomembna. Podjetja si prizadevajo posredovati čim več informacij
o izdelkih na čim bolj zabaven način, s poudarkom na povečevanju posa-
meznikovega ugleda ob uporabi njihovih izdelkov. Seveda morajo biti pri
tem pozorna, da ne navajajo vsebin, ki bi jih lahko potrošniki razumeli
− spoznanja o pomembnosti izdelka ali storitev za potrošnika,
− pojav izhodišč za ideje o perspektivnih inovacijah,
− lažje sodelovanje oziroma posredovanje v primeru pojava nega-
tivnih povratnih informacij potrošnikov,
− vzpostavitev boljše ponakupne podpore potrošnikom,
− tekoče spremljanje dejanj konkurence,
− tekoče spremljanje neposredno računalniško posredovanih spo-
ročil potrošnikov (to je spletno sporočanje od ust do ust) (Kneh-
tl, Ograjenšek in Pfajfar 2011, 62).
Veliko stremljenje podjetij po dosegu zadovoljstva potrošnika je pov-
sem upravičeno, saj jim prinaša tudi številne druge koristi, kot so (Pom-
pe in Vidic 2008, 35–37):
244 − potrošnikovo priporočilo prijateljem in znancem,
− manjša potrošnikova usmerjenost na ceno,
− manjša pozornost potrošnika do konkurence,
− nižji stroški ohranjanja zvestobe obstoječih potrošnikov,
− dolgoročni kumulativni prispevek,
− dejavnik za pričakovanje poslovnega uspeha v prihodnosti.
Zaradi današnje izjemne razširjenosti uporabe svetovnega spleta Ko-
tler (2004, 64) še dodatno opozarja na pomembnost zadovoljstva potro-
šnikov, saj se tako dobra kot slaba govorica zelo preprosto razširi med šte-
vilne potrošnike po celem svetu. Zato morajo podjetja znati prisluhniti
potrošnikom tako v dobrem kot v slabem (Pompe in Vidic 2008, 14).
Biti morajo nenehno komunikacijsko aktivna. S potrošniki morajo ne-
prestano komunicirati, kreirati domiselne, zabavne in interaktivne vsebi-
ne, iskati vedno nove, drugačne pristope, ki bodo potrošnike pritegnili in
dolgoročno navezali na podjetje (Fink Grubačević 2012). Pri tem morajo
biti pozorna, da se ne vmešavajo v življenje potrošnikov, saj potrošniki že
sedaj zaznavajo sodobne oblike marketinškega komuniciranja kot bolj in-
vazivne (Kotler in Keller 2012, 477).
To hitro širjenje sporočil, ki doseže izredno širok krog uporabnikov,
označujemo s pojmom virusni marketing. Ta predstavlja veliko prednost
družabnih omrežij. Predvsem je najboljša izbira v času krize, ko podjetja
nimajo na razpolago veliko denarnih sredstev, a potrebujejo čimprejšnje
nakupe potrošnikov. Zato so družabna omrežja z marketinškega vidika
zelo pomembna. Podjetja si prizadevajo posredovati čim več informacij
o izdelkih na čim bolj zabaven način, s poudarkom na povečevanju posa-
meznikovega ugleda ob uporabi njihovih izdelkov. Seveda morajo biti pri
tem pozorna, da ne navajajo vsebin, ki bi jih lahko potrošniki razumeli
