Page 243 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 243
Jezikovni vidiki kratkih sporočil pri komuniciranju podjetij 243
potrošnikov ter čim boljšega in čim hitrejšega sprejetja v njihov komu-
nikacijski krog, so podjetja vedno bolj pripravljena svoje tržne pristope
prilagoditi potrošnikovim komunikacijskim navadam. Tako zasledimo
njihovo prilagajanje jezikovnemu izražanju, ki je značilno za sproščeno
druženje med uporabniki spleta in povsem odstopa od tradicionalnih po-
slovnih komunikacijskih oblik. Tako Fink Grubačević (2012) ugotavlja,
da je komunikacija tudi v poslovnem svetu deležna velikih sprememb, saj
je postala veliko bolj demokratična, odprta in intenzivna, vendar manj
profesionalna, prehitra in površna.
Marketing in družabna omrežja
Marketing lahko označimo kot sklop aktivnosti, ki so tesno povezane s
posredovanjem in sprejemanjem raznih sporočilnih dražljajev, katerih
namen je spodbuditi nakupne odzive. Ta množična sporočila so obliko-
vana glede na znane značilnosti ciljnih potrošnikov (Postma 2001, 15–
16). Vedenje potrošnikov je v sodobni družbi povsem drugačno, kot je
bilo v preteklosti, in se še vedno spreminja. Zato je imeti informacijo, kaj
potrošniki resnično želijo, velika prednost, še posebej, če do tega spozna-
nja niso prišli tudi konkurenti (Smith in Taylor 2004, 125). Podjetja ko-
municirajo s sedanjimi in potencialnimi potrošniki ter s širšo javnostjo.
Pri tem pa ne posvečajo pozornosti samo izvajanju komuniciranja, tem-
več tudi temu, kaj, kako, kdaj in komu sporočiti ter kako pogosto to izves-
ti (Kotler in Keller 2012, 475).
Popularnost družabnih omrežij je pripeljala do drugačnih možnos-
ti marketinškega komuniciranja s potrošniki. Izredno hitro povečevanje
števila uporabnikov omogoča veliko stikov, kar posledično pomeni veliko
potencialnih potrošnikov (Fink Grubačević 2012; Tomše in Snoj 2012,
47). Podjetja si prizadevajo v čim večji meri pritegniti pozornost in nav-
dušenje potrošnikov, vzbuditi njihovo pripravljenost za komunikacijo in
jih prepričati za ponovni obisk spletne strani, vse z namenom spoznava-
nja potrošnikovih potreb in navad ter vsidranja zvestega nakupnega vede-
nja, kar bi zelo pozitivno vplivalo na poslovanje podjetja (Skrt 2001, po
Fink Grubačević 2012). Pridobljene povratne informacije jim veliko po-
menijo, saj omogočajo priložnosti za odpravo pred tem nepoznanih po-
manjkljivosti, torej usmerjajo podjetja na popravke (Postma 2001, 157).
Omogočajo jim:
− spoznanja o življenjskih navadah potrošnikov,
− spoznanja o nakupovalnih izkušnjah potrošnikov,
− spoznanja o predlogih potrošnikov glede možnih izboljšav,
potrošnikov ter čim boljšega in čim hitrejšega sprejetja v njihov komu-
nikacijski krog, so podjetja vedno bolj pripravljena svoje tržne pristope
prilagoditi potrošnikovim komunikacijskim navadam. Tako zasledimo
njihovo prilagajanje jezikovnemu izražanju, ki je značilno za sproščeno
druženje med uporabniki spleta in povsem odstopa od tradicionalnih po-
slovnih komunikacijskih oblik. Tako Fink Grubačević (2012) ugotavlja,
da je komunikacija tudi v poslovnem svetu deležna velikih sprememb, saj
je postala veliko bolj demokratična, odprta in intenzivna, vendar manj
profesionalna, prehitra in površna.
Marketing in družabna omrežja
Marketing lahko označimo kot sklop aktivnosti, ki so tesno povezane s
posredovanjem in sprejemanjem raznih sporočilnih dražljajev, katerih
namen je spodbuditi nakupne odzive. Ta množična sporočila so obliko-
vana glede na znane značilnosti ciljnih potrošnikov (Postma 2001, 15–
16). Vedenje potrošnikov je v sodobni družbi povsem drugačno, kot je
bilo v preteklosti, in se še vedno spreminja. Zato je imeti informacijo, kaj
potrošniki resnično želijo, velika prednost, še posebej, če do tega spozna-
nja niso prišli tudi konkurenti (Smith in Taylor 2004, 125). Podjetja ko-
municirajo s sedanjimi in potencialnimi potrošniki ter s širšo javnostjo.
Pri tem pa ne posvečajo pozornosti samo izvajanju komuniciranja, tem-
več tudi temu, kaj, kako, kdaj in komu sporočiti ter kako pogosto to izves-
ti (Kotler in Keller 2012, 475).
Popularnost družabnih omrežij je pripeljala do drugačnih možnos-
ti marketinškega komuniciranja s potrošniki. Izredno hitro povečevanje
števila uporabnikov omogoča veliko stikov, kar posledično pomeni veliko
potencialnih potrošnikov (Fink Grubačević 2012; Tomše in Snoj 2012,
47). Podjetja si prizadevajo v čim večji meri pritegniti pozornost in nav-
dušenje potrošnikov, vzbuditi njihovo pripravljenost za komunikacijo in
jih prepričati za ponovni obisk spletne strani, vse z namenom spoznava-
nja potrošnikovih potreb in navad ter vsidranja zvestega nakupnega vede-
nja, kar bi zelo pozitivno vplivalo na poslovanje podjetja (Skrt 2001, po
Fink Grubačević 2012). Pridobljene povratne informacije jim veliko po-
menijo, saj omogočajo priložnosti za odpravo pred tem nepoznanih po-
manjkljivosti, torej usmerjajo podjetja na popravke (Postma 2001, 157).
Omogočajo jim:
− spoznanja o življenjskih navadah potrošnikov,
− spoznanja o nakupovalnih izkušnjah potrošnikov,
− spoznanja o predlogih potrošnikov glede možnih izboljšav,
