Page 245 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 245
Jezikovni vidiki kratkih sporočil pri komuniciranju podjetij 245
kot neskladne z vrednotami družbe (materializem, erotika, zavajanje, ne-
gativno manipuliranje itd.), kar bi posledično vplivalo na nakupne odlo-
čitve potrošnikov (Tomše in Snoj 2012, 37, 40, 46; 2014, 135).
Seveda tudi na družabnem omrežju Twitter nastaja vsakodnevno na
milijarde sporočil. Med njimi je veliko takšnih z neumnimi in neuporab-
nimi vsebinami, vendar je veliko tudi takšnih, ki so zanimiva in vključu-
jejo koristne povezave na spletne strani (Scrigna 2013, 119). Ker uporab-
niki med drugim objavljajo mnenja in izkušnje o izdelkih in storitvah, so
tudi pomemben vir za raziskave s področja trženja. Podjetja lahko tako
pridobijo dragocene informacije o mnenju ljudi glede njihovih izdelkov,
storitvah, ugledu, željah potrošnikov, želenih izboljšavah itd., saj uporab-
niki vsakodnevno brez zadržkov objavljajo, kaj jim je všeč in kaj jim ni.
(Pak in Paroubek 2010, 1320). Tako lahko podjetja izvedo, kje so njihovi
potrošniki, o čem se pogovarjajo in na kakšen način jim lahko pomagajo.
Spletna komunikacija in jezik spletnega komuniciranja
Komunikacija je temeljni element vsakega marketinškega komuniciranja,
zato je zelo pomembno, kakšen prvi vtis pri prejemniku ustvari. Vseka-
kor mora biti vpadljiva in prepričljiva, da je potrošnikova pozornost zago-
tovljena. Glede na namen, ki ga z njo želi podjetje doseči, izbere ustrezen
način komuniciranja. Večina sporočil je pogosto prosto dostopna javno-
sti, zato morajo biti primerno oblikovana. Pred tem mora podjetje pre-
mišljeno izbrati komunikacijska pričakovanja, ki izhajajo iz racionalnosti
(poudarjanje potrošnikovih želja, potreb, koristi in funkcionalnih pred-
nosti), emocionalnosti (spodbujanje potrošnikovih občutkov, misli in
odzivov), moralnosti (poudarjanje pravičnosti in poštenosti) ter sporo-
čilnosti (kaj in kako sporočiti ter simbolika sporočila – kaj naj ta predsta-
vlja) (Pompe in Vidic 2008, 123, 125–126, 129, 225). Uspešno oblikovano
sporočilo mora pritegniti potrošnikovo pozornost, ohraniti njegovo za-
nimanje, mu vzbuditi željo in na koncu sprožiti dejanje nakupa (to je mo-
del AIDA, ki označuje želene značilnosti vsake komunikacije: pozornost
– zanimanje – želja – dejanje) (Kotler 2004, 569).
Pošiljatelj sporočila si običajno maksimalno prizadeva, da bi ga so-
govornik brez napora čim bolje razumel in da bi uspešno prepoznal pra-
vi pomen sporočila, torej kaj mu je pošiljatelj želel sporočiti (Praprotnik
2005, 134). Vendar pošiljatelj zazna nepravilno rabo jezika šele, ko prejme
odgovor oziroma odziv sogovornika. Temu dejanju pa lahko sledijo tudi
posledice v odnosu komuniciranja. Sogovornik je lahko prizadet in uža-
ljen. Zato morajo biti sporočila, ki so samo besedilna, premišljeno in na-
tančno oblikovana. Računalniško posredovana komunikacija ima ravno
kot neskladne z vrednotami družbe (materializem, erotika, zavajanje, ne-
gativno manipuliranje itd.), kar bi posledično vplivalo na nakupne odlo-
čitve potrošnikov (Tomše in Snoj 2012, 37, 40, 46; 2014, 135).
Seveda tudi na družabnem omrežju Twitter nastaja vsakodnevno na
milijarde sporočil. Med njimi je veliko takšnih z neumnimi in neuporab-
nimi vsebinami, vendar je veliko tudi takšnih, ki so zanimiva in vključu-
jejo koristne povezave na spletne strani (Scrigna 2013, 119). Ker uporab-
niki med drugim objavljajo mnenja in izkušnje o izdelkih in storitvah, so
tudi pomemben vir za raziskave s področja trženja. Podjetja lahko tako
pridobijo dragocene informacije o mnenju ljudi glede njihovih izdelkov,
storitvah, ugledu, željah potrošnikov, želenih izboljšavah itd., saj uporab-
niki vsakodnevno brez zadržkov objavljajo, kaj jim je všeč in kaj jim ni.
(Pak in Paroubek 2010, 1320). Tako lahko podjetja izvedo, kje so njihovi
potrošniki, o čem se pogovarjajo in na kakšen način jim lahko pomagajo.
Spletna komunikacija in jezik spletnega komuniciranja
Komunikacija je temeljni element vsakega marketinškega komuniciranja,
zato je zelo pomembno, kakšen prvi vtis pri prejemniku ustvari. Vseka-
kor mora biti vpadljiva in prepričljiva, da je potrošnikova pozornost zago-
tovljena. Glede na namen, ki ga z njo želi podjetje doseči, izbere ustrezen
način komuniciranja. Večina sporočil je pogosto prosto dostopna javno-
sti, zato morajo biti primerno oblikovana. Pred tem mora podjetje pre-
mišljeno izbrati komunikacijska pričakovanja, ki izhajajo iz racionalnosti
(poudarjanje potrošnikovih želja, potreb, koristi in funkcionalnih pred-
nosti), emocionalnosti (spodbujanje potrošnikovih občutkov, misli in
odzivov), moralnosti (poudarjanje pravičnosti in poštenosti) ter sporo-
čilnosti (kaj in kako sporočiti ter simbolika sporočila – kaj naj ta predsta-
vlja) (Pompe in Vidic 2008, 123, 125–126, 129, 225). Uspešno oblikovano
sporočilo mora pritegniti potrošnikovo pozornost, ohraniti njegovo za-
nimanje, mu vzbuditi željo in na koncu sprožiti dejanje nakupa (to je mo-
del AIDA, ki označuje želene značilnosti vsake komunikacije: pozornost
– zanimanje – želja – dejanje) (Kotler 2004, 569).
Pošiljatelj sporočila si običajno maksimalno prizadeva, da bi ga so-
govornik brez napora čim bolje razumel in da bi uspešno prepoznal pra-
vi pomen sporočila, torej kaj mu je pošiljatelj želel sporočiti (Praprotnik
2005, 134). Vendar pošiljatelj zazna nepravilno rabo jezika šele, ko prejme
odgovor oziroma odziv sogovornika. Temu dejanju pa lahko sledijo tudi
posledice v odnosu komuniciranja. Sogovornik je lahko prizadet in uža-
ljen. Zato morajo biti sporočila, ki so samo besedilna, premišljeno in na-
tančno oblikovana. Računalniško posredovana komunikacija ima ravno
