Page 303 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 303
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 303
Resda se zahteve današnjega sveta, ki se naglo razvija in je tudi komu-
nikacija z osebami na drugih delih sveta lahko takojšnja, gibljejo v smer
nujnega znanja tujih jezikov, a kljub temu menimo, da vse le ni tako pove-
zano z zunanjo motivacijo in zunanjimi koristmi, ampak z notranjo mo-
tivacijo, ki izvira iz posameznika, je povezana s stališči in je praviloma
močnejša ter trajnejša. Lahko rečemo, da je vseživljenjsko jezikovno izo-
braževanje v 21. stoletju pogosto, želja pa izhaja iz posameznikov in ne iz
zunanjega sveta, četudi bi to glede na nagel informacijski razvoj pričako-
vali. Morda lahko to povežemo z dejstvom, da pomen znanja vseskozi ras-
te, da so ljudje čedalje bolj izobraženi in da več znanja imaš, več si ga želiš,
in s pomenom pozitivnih stališč o izobraževanju. Tudi šolstvo se spremi-
nja, fizične kazni niso dovoljene, veliko se poudarja otrokove pravice, tako
da če na željo po znanju vplivajo pozitivne izkušnje, pridobljene tekom
formalnega šolanja, to ni presenetljivo.
Naš prispevek lahko k razvoju stroke pripomore s podatkoma, da je
najpogostejši razlog za neizobraževanje pomanjkanje časa in da bi se de-
lavci več jezikovno izobraževali, če bi to potekalo v okviru delovnega časa,
kot je pokazala naša raziskava. Na podlagi teh informacij lahko podjetni-
ki omogočijo delavcem več časa za izobraževanje.
Pričujoča raziskava pa ima tudi nekaj slabosti; pred izvedbo raziskave
nismo naredili preizkusa ankete na npr. petih posameznikih. Ti nam bi
lahko povedali, ali so kakšen odgovor pogrešali, zaradi česar bi lahko za-
pisali dodatne odgovore. Pri nekaterih vprašanjih bi lahko dali tudi več
možnosti za odprte odgovore. Je pa to lahko cilj za prihodnost.
Literatura
Bandura, Albert. 1997. Self-Efficacy: The Exercise of Control. New York: Fre-
eman & Co.
Brečko, Daniela. 1995. »Osebnostni razvoj in učenje odraslih.« Andragoška
spoznanja 1 (1–2): 10–13.
Brečko, Daniela. 1998. Kako se odrasli spreminjamo? Socialna komunikacija
in osebnostni razvoj. Radovljica: Didakta.
Clark, L. John. 1987. Curriculum Renewal in School Foreign Language Lear-
ning. Oxford: OUP.
Collins. 2016. »Lifelong Learning.« Http://www.collinsdictionary.com/
dictionary/english/life long- learning.
Cross, Kathryn Patricia. 1981. Adults as Learners: Increasing Participation
and Facilitating Learning. San Francisco: Jossey-Bass.
Resda se zahteve današnjega sveta, ki se naglo razvija in je tudi komu-
nikacija z osebami na drugih delih sveta lahko takojšnja, gibljejo v smer
nujnega znanja tujih jezikov, a kljub temu menimo, da vse le ni tako pove-
zano z zunanjo motivacijo in zunanjimi koristmi, ampak z notranjo mo-
tivacijo, ki izvira iz posameznika, je povezana s stališči in je praviloma
močnejša ter trajnejša. Lahko rečemo, da je vseživljenjsko jezikovno izo-
braževanje v 21. stoletju pogosto, želja pa izhaja iz posameznikov in ne iz
zunanjega sveta, četudi bi to glede na nagel informacijski razvoj pričako-
vali. Morda lahko to povežemo z dejstvom, da pomen znanja vseskozi ras-
te, da so ljudje čedalje bolj izobraženi in da več znanja imaš, več si ga želiš,
in s pomenom pozitivnih stališč o izobraževanju. Tudi šolstvo se spremi-
nja, fizične kazni niso dovoljene, veliko se poudarja otrokove pravice, tako
da če na željo po znanju vplivajo pozitivne izkušnje, pridobljene tekom
formalnega šolanja, to ni presenetljivo.
Naš prispevek lahko k razvoju stroke pripomore s podatkoma, da je
najpogostejši razlog za neizobraževanje pomanjkanje časa in da bi se de-
lavci več jezikovno izobraževali, če bi to potekalo v okviru delovnega časa,
kot je pokazala naša raziskava. Na podlagi teh informacij lahko podjetni-
ki omogočijo delavcem več časa za izobraževanje.
Pričujoča raziskava pa ima tudi nekaj slabosti; pred izvedbo raziskave
nismo naredili preizkusa ankete na npr. petih posameznikih. Ti nam bi
lahko povedali, ali so kakšen odgovor pogrešali, zaradi česar bi lahko za-
pisali dodatne odgovore. Pri nekaterih vprašanjih bi lahko dali tudi več
možnosti za odprte odgovore. Je pa to lahko cilj za prihodnost.
Literatura
Bandura, Albert. 1997. Self-Efficacy: The Exercise of Control. New York: Fre-
eman & Co.
Brečko, Daniela. 1995. »Osebnostni razvoj in učenje odraslih.« Andragoška
spoznanja 1 (1–2): 10–13.
Brečko, Daniela. 1998. Kako se odrasli spreminjamo? Socialna komunikacija
in osebnostni razvoj. Radovljica: Didakta.
Clark, L. John. 1987. Curriculum Renewal in School Foreign Language Lear-
ning. Oxford: OUP.
Collins. 2016. »Lifelong Learning.« Http://www.collinsdictionary.com/
dictionary/english/life long- learning.
Cross, Kathryn Patricia. 1981. Adults as Learners: Increasing Participation
and Facilitating Learning. San Francisco: Jossey-Bass.
