Page 300 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 300
Jezikovno izobraževanje in podjetja
88,9 % tistih, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje srednji po-
men, bi se pogosteje izobraževalo, če bi bilo v okviru delovnega časa.
Od tistih, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, pa
bi se dodatno jezikovno izobraževalo le 79,5 % anketirancev.
Hipotezo lahko tako potrdimo. To nas sicer ne preseneča, saj smo v
teoretičnem delu navedli tri vrste ovir za jezikovno izobraževanje; če po-
novimo, so to: situacijske ovire, institiucionalne ovire in dispozicijske ovi-
re, omenili pa smo tudi vpliv pozitivnih stališč na izobraževanje. Tako
predpostavljamo, da če je nekomu izobraževanje pomembno, se bo izo-
braževal ne glede na to, ali to poteka tekom delovnega časa ali ne.
Hipoteza 3
Tisti, ki si želijo doseči višjo stopnjo izobrazbo, se tudi več jezikovno izo-
300 bražujejo kot tisti, ki si je ne želijo.
Od tistih, ki si želijo v prihodnosti doseči višjo stopnjo izobrazbe, se
je vsaj enkrat jezikovno izobraževalo že 71,40 %, trenutno pa se jih izobra-
žuje 36,70 %. Od tistih, ki si v prihodnosti ne želijo doseči višje izobrazbe,
se je jezikovno izobraževalo že 73,50 %, trenutno pa se jih 24 %.
Omenjene hipoteze ne moremo sprejeti, saj če pogledamo na to, koli-
ko so se anketirani v preteklosti že izobraževali, prednjačijo tisti, ki si ne
želijo dodatno formalno izobraževati, glede tistih, ki se trenutno jezikov-
no izobražujejo, pa tisti, ki si želijo dodatno izobraževati.
Od tistih, ki si v prihodnosti morda želijo doseči višjo stopnjo izo-
brazbe, se je dodatno jezikovno izobraževalo 62,5 %, trenutno pa se jih
30 %.
Morda bi lahko povezavo za zavrnitev hipoteze poiskali v tem, da čim
je cilj bližje, bolj smo motivirani za njegov doseg, kot smo zapisali v teo-
retičnem delu. Vendar pa imamo za poglobljeno interpretacijo premalo
podatkov, saj je med anketiranimi zagotovo lahko kateri izmed tistih, ki
se trenutno formalno izobražuje, a mi po tem nismo povprašali. Tako bi
se situacija, glede na zelo nizko razliko med odstotkoma tistih, ki si želi-
jo izobraževati in se izobražujejo, in tistih, ki si ne želijo in se izobražuje-
jo, lahko hitro obrnila in bi hipotezo sprejeli.
Hipoteza 4
Najpogostejši razlog za jezikovno izobraževanje so zahteve z delovnega
mesta.
Hipoteze ne moremo potrditi, saj je razlog za dodatno izobraževanje,
ki izvira iz zahtev delovnega mesta, šele na četrtem mestu. Zaradi tega se
izobražuje le osmina. Najpogostejši razlog je lastna želja anketiranih.
88,9 % tistih, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje srednji po-
men, bi se pogosteje izobraževalo, če bi bilo v okviru delovnega časa.
Od tistih, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, pa
bi se dodatno jezikovno izobraževalo le 79,5 % anketirancev.
Hipotezo lahko tako potrdimo. To nas sicer ne preseneča, saj smo v
teoretičnem delu navedli tri vrste ovir za jezikovno izobraževanje; če po-
novimo, so to: situacijske ovire, institiucionalne ovire in dispozicijske ovi-
re, omenili pa smo tudi vpliv pozitivnih stališč na izobraževanje. Tako
predpostavljamo, da če je nekomu izobraževanje pomembno, se bo izo-
braževal ne glede na to, ali to poteka tekom delovnega časa ali ne.
Hipoteza 3
Tisti, ki si želijo doseči višjo stopnjo izobrazbo, se tudi več jezikovno izo-
300 bražujejo kot tisti, ki si je ne želijo.
Od tistih, ki si želijo v prihodnosti doseči višjo stopnjo izobrazbe, se
je vsaj enkrat jezikovno izobraževalo že 71,40 %, trenutno pa se jih izobra-
žuje 36,70 %. Od tistih, ki si v prihodnosti ne želijo doseči višje izobrazbe,
se je jezikovno izobraževalo že 73,50 %, trenutno pa se jih 24 %.
Omenjene hipoteze ne moremo sprejeti, saj če pogledamo na to, koli-
ko so se anketirani v preteklosti že izobraževali, prednjačijo tisti, ki si ne
želijo dodatno formalno izobraževati, glede tistih, ki se trenutno jezikov-
no izobražujejo, pa tisti, ki si želijo dodatno izobraževati.
Od tistih, ki si v prihodnosti morda želijo doseči višjo stopnjo izo-
brazbe, se je dodatno jezikovno izobraževalo 62,5 %, trenutno pa se jih
30 %.
Morda bi lahko povezavo za zavrnitev hipoteze poiskali v tem, da čim
je cilj bližje, bolj smo motivirani za njegov doseg, kot smo zapisali v teo-
retičnem delu. Vendar pa imamo za poglobljeno interpretacijo premalo
podatkov, saj je med anketiranimi zagotovo lahko kateri izmed tistih, ki
se trenutno formalno izobražuje, a mi po tem nismo povprašali. Tako bi
se situacija, glede na zelo nizko razliko med odstotkoma tistih, ki si želi-
jo izobraževati in se izobražujejo, in tistih, ki si ne želijo in se izobražuje-
jo, lahko hitro obrnila in bi hipotezo sprejeli.
Hipoteza 4
Najpogostejši razlog za jezikovno izobraževanje so zahteve z delovnega
mesta.
Hipoteze ne moremo potrditi, saj je razlog za dodatno izobraževanje,
ki izvira iz zahtev delovnega mesta, šele na četrtem mestu. Zaradi tega se
izobražuje le osmina. Najpogostejši razlog je lastna želja anketiranih.
