Page 299 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 299
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje
tako da se na tem področju (pa še marsikaterem drugem) izobraževanje ni-
koli ne konča«.
299
Slika 17: Odgovori anketirancev v zvezi s pomenom vseživljenjskega izobraževanja v odstot-
kih
Preverjanje hipotez
Skladno z izhodišči in na podlagi ciljev raziskave smo preverili nasled-
nje hipoteze:
Hipoteza 1
Anketiranci, ki menijo, da ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen,
se v večji meri udeležujejo jezikovnega izobraževanja kot tisti, za katere
ima vseživljenjsko izobraževanje srednji pomen.
To hipotezo lahko potrdimo, saj smo ugotovili, da se od anketiran-
cev, ki menijo, da ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, izven re-
dnega šolanja kar 73,10 % jezikovno izobraževalo, od tistih, za katere ima
vseživljenjsko izobraževanje srednji pomen, pa se je jezikovno izobraževa-
lo le 59,10 %.
Pričakovali smo, da bomo to hipotezo sprejeli, saj smo v teoretičnem
delu navedli, kako lahko stališča, ki so naučena, neposredno vplivajo na
učenje in na to, ali se bomo izobraževali ali ne.
Hipoteza 2
Anketiranci, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, se
ne bi v večji meri jezikovno izobraževali, tudi če bi to potekalo v rednem
delovnem času, kot tisti, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje sred-
nji pomen.
tako da se na tem področju (pa še marsikaterem drugem) izobraževanje ni-
koli ne konča«.
299
Slika 17: Odgovori anketirancev v zvezi s pomenom vseživljenjskega izobraževanja v odstot-
kih
Preverjanje hipotez
Skladno z izhodišči in na podlagi ciljev raziskave smo preverili nasled-
nje hipoteze:
Hipoteza 1
Anketiranci, ki menijo, da ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen,
se v večji meri udeležujejo jezikovnega izobraževanja kot tisti, za katere
ima vseživljenjsko izobraževanje srednji pomen.
To hipotezo lahko potrdimo, saj smo ugotovili, da se od anketiran-
cev, ki menijo, da ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, izven re-
dnega šolanja kar 73,10 % jezikovno izobraževalo, od tistih, za katere ima
vseživljenjsko izobraževanje srednji pomen, pa se je jezikovno izobraževa-
lo le 59,10 %.
Pričakovali smo, da bomo to hipotezo sprejeli, saj smo v teoretičnem
delu navedli, kako lahko stališča, ki so naučena, neposredno vplivajo na
učenje in na to, ali se bomo izobraževali ali ne.
Hipoteza 2
Anketiranci, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje velik pomen, se
ne bi v večji meri jezikovno izobraževali, tudi če bi to potekalo v rednem
delovnem času, kot tisti, za katere ima vseživljenjsko izobraževanje sred-
nji pomen.
