Page 302 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 302
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Trenutno se jezikovno izobražuje 31 % vseh anketiranih, ostalih izo-
braževanj pa se udeležuje le 23 %. Kadarkoli (trenutno ali v preteklosti) se
je jezikovno izobraževalo 69 % anketiranih, tistih, ki so se že kdaj udele-
žili kakšnega drugega izobraževanja, pa je 57 %:
Hipotezo lahko potrdimo, kar glede na današnje stanje – ko se pose-
bej informacijska tehnologija razvija z naglo hitrostjo, znanje svetovnih
jezikov pa je pogostokrat nujno za zasedbo delovnih mest, medtem ko
npr. znanje kuhanja ali šivanja ali umetnostne zgodovine npr., kar lahko
predstavlja dodatno izobraževanje, na zasedbo delovnega mesta ne vpli-
va –, ne preseneča.
Hipoteza 8
Dodatno se anketiranci jezikovno izobražujejo pogosteje preko e-izobra-
302 ževanja kot preko avdiovizualnih pripomočkov, kot so CD-rom, kaseta,
video itd..
Tistih, ki so se učili jezikovno preko spleta, je 53 %, tistih, ki so se
udeležili klasičnega izobraževanja, pa 69 %. Hipoteze ne moremo potr-
diti, saj se je več ljudi udeležilo jezikovnega kot klasičnega izobraževanja.
Morda je razlog v tem, da je e-izobraževanje v porastu šele zadnjih nekaj
let, ali pa v tem, da mora biti posameznik, kot smo že zapisali v teoretič-
nem delu, pripravljen na spremembe in tak posameznik se tudi pogoste-
je izobražuje.
Hipoteza 9
Strah pred neuspehom je pogost razlog za neizobraževanje.
Čeprav smo v teoretičnem delu veliko napisali o vplivu čustev na do-
datno izobraževanje, moramo to hipotezo zavrniti, saj je bil ta razlog z
zelo nizko frekvenco šele na četrtem mestu.
Sklep
Cilj pričujoče razprave je bil ugotoviti, kakšen pomen posamezniki pripi-
sujejo vseživljenjskemu izobraževanju. Ugotovili smo, da je pomen za ve-
liko večino velik, kar nas veseli, saj menimo, da je v znanju moč in da ko-
likor znaš, toliko veljaš. Ugotovili smo tudi, da se tretjina anketirancev
trenutno dodatno jezikovno izobražuje, na prvem mestu pa niso koristi,
ki bi jih lahko pridobili zaradi tega, ampak njihova lastna želja. To lahko
pomeni, da se bodo izobraževali ne glede na ovire, ki so lahko različne in
včasih tudi težko odpravljive.
Trenutno se jezikovno izobražuje 31 % vseh anketiranih, ostalih izo-
braževanj pa se udeležuje le 23 %. Kadarkoli (trenutno ali v preteklosti) se
je jezikovno izobraževalo 69 % anketiranih, tistih, ki so se že kdaj udele-
žili kakšnega drugega izobraževanja, pa je 57 %:
Hipotezo lahko potrdimo, kar glede na današnje stanje – ko se pose-
bej informacijska tehnologija razvija z naglo hitrostjo, znanje svetovnih
jezikov pa je pogostokrat nujno za zasedbo delovnih mest, medtem ko
npr. znanje kuhanja ali šivanja ali umetnostne zgodovine npr., kar lahko
predstavlja dodatno izobraževanje, na zasedbo delovnega mesta ne vpli-
va –, ne preseneča.
Hipoteza 8
Dodatno se anketiranci jezikovno izobražujejo pogosteje preko e-izobra-
302 ževanja kot preko avdiovizualnih pripomočkov, kot so CD-rom, kaseta,
video itd..
Tistih, ki so se učili jezikovno preko spleta, je 53 %, tistih, ki so se
udeležili klasičnega izobraževanja, pa 69 %. Hipoteze ne moremo potr-
diti, saj se je več ljudi udeležilo jezikovnega kot klasičnega izobraževanja.
Morda je razlog v tem, da je e-izobraževanje v porastu šele zadnjih nekaj
let, ali pa v tem, da mora biti posameznik, kot smo že zapisali v teoretič-
nem delu, pripravljen na spremembe in tak posameznik se tudi pogoste-
je izobražuje.
Hipoteza 9
Strah pred neuspehom je pogost razlog za neizobraževanje.
Čeprav smo v teoretičnem delu veliko napisali o vplivu čustev na do-
datno izobraževanje, moramo to hipotezo zavrniti, saj je bil ta razlog z
zelo nizko frekvenco šele na četrtem mestu.
Sklep
Cilj pričujoče razprave je bil ugotoviti, kakšen pomen posamezniki pripi-
sujejo vseživljenjskemu izobraževanju. Ugotovili smo, da je pomen za ve-
liko večino velik, kar nas veseli, saj menimo, da je v znanju moč in da ko-
likor znaš, toliko veljaš. Ugotovili smo tudi, da se tretjina anketirancev
trenutno dodatno jezikovno izobražuje, na prvem mestu pa niso koristi,
ki bi jih lahko pridobili zaradi tega, ampak njihova lastna želja. To lahko
pomeni, da se bodo izobraževali ne glede na ovire, ki so lahko različne in
včasih tudi težko odpravljive.
