Page 301 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 301
Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 301
Ta odgovor nas preseneča, saj že sama definicija, kot jo navaja Lič-
nova, vseživljenjsko izobraževanje povezuje s tistimi, ki so zaposleni, an-
gleški spletni slovar pa vseživljenjsko učenje opredeljuje kot formalno in
neformalno učenje, ki je namenjeno izboljšanju znanja in spretnosti, pot-
rebnih za zaposlovanje in osebno izpolnitev. A vendarle omenjena defi-
nicija dodaja tudi to, da je vseživljenjsko učenje namenjeno spodbujanju
stalnega razvoja, kamor pa lahko zagotovo štejemo lastno željo po izobra-
ževanju, ki je pri naših anketirancih na prvem mestu. Zavrnitev hipoteze
tako le ni tako presenetljiva, kot se nam je sprva zdelo.
Hipoteza 5
Najpogostejši razlog za jezikovno neizobraževanje je pomanjkanje časa.
Hipotezo lahko potrdimo, saj je ta razlog kar v 70 % na prvem mes-
tu, sledijo finančne ovire, pomanjkanje predznanja in strah, da ne bodo
kos izzivu. Če naštete ovire razdelimo v skupine, ki smo jih predstavili v
teoretičnem delu, lahko ugotovimo, da je na prvem mestu situacijska ovi-
ra, to je pomanjkanje časa, na drugem je prav tako situacijska, to je po-
manjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje znanja sodi med dispozicij-
ske ovire, ki se povezujejo s psihosocialnimi značilnostmi posameznika, v
to skupino pa sodi tudi strah, da ne bodo kos izzivu.
Žal pa pri tej hipotezi ne moremo podati poglobljene analize zaradi
naše lastne napake, saj pri tem odgovoru nismo navedli nobene institucio-
nalne ovire, prav tako tudi nismo dali možnosti, da bi anketiranci napisali
svoj lasten odgovor. Če bi to storili, bi bila naša analiza lahko popolnejša.
Hipoteza 6
Jezikovno izobraževanje bi bilo pogostejše, če bi potekalo v okviru delov-
nega časa.
Hipotezo lahko potrdimo, saj bi se kar 83 % anketiranih več jezikov-
no izobraževalo, če bi slednje potekalo v okviru delovnega časa.
Potrditev hipoteze nas ne preseneča, saj je čas najpogostejša ovira
za dodatno izobraževanje. Obstajajo pa tudi druge vrste ovir, ki so težje
odpravljive (npr. neustrezni programi izobraževanja, oddaljenost od izo-
braževalnih središč), zato bi lahko delodajalci upoštevali želje in potrebe
zaposlenih in tako prispevali k dodatnemu jezikovnemu izobraževanju.
Hipoteza 7
Jezikovno izobraževanje ima pri anketirancih večji pomen kot druge
vrste izobraževanja.
Ta odgovor nas preseneča, saj že sama definicija, kot jo navaja Lič-
nova, vseživljenjsko izobraževanje povezuje s tistimi, ki so zaposleni, an-
gleški spletni slovar pa vseživljenjsko učenje opredeljuje kot formalno in
neformalno učenje, ki je namenjeno izboljšanju znanja in spretnosti, pot-
rebnih za zaposlovanje in osebno izpolnitev. A vendarle omenjena defi-
nicija dodaja tudi to, da je vseživljenjsko učenje namenjeno spodbujanju
stalnega razvoja, kamor pa lahko zagotovo štejemo lastno željo po izobra-
ževanju, ki je pri naših anketirancih na prvem mestu. Zavrnitev hipoteze
tako le ni tako presenetljiva, kot se nam je sprva zdelo.
Hipoteza 5
Najpogostejši razlog za jezikovno neizobraževanje je pomanjkanje časa.
Hipotezo lahko potrdimo, saj je ta razlog kar v 70 % na prvem mes-
tu, sledijo finančne ovire, pomanjkanje predznanja in strah, da ne bodo
kos izzivu. Če naštete ovire razdelimo v skupine, ki smo jih predstavili v
teoretičnem delu, lahko ugotovimo, da je na prvem mestu situacijska ovi-
ra, to je pomanjkanje časa, na drugem je prav tako situacijska, to je po-
manjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje znanja sodi med dispozicij-
ske ovire, ki se povezujejo s psihosocialnimi značilnostmi posameznika, v
to skupino pa sodi tudi strah, da ne bodo kos izzivu.
Žal pa pri tej hipotezi ne moremo podati poglobljene analize zaradi
naše lastne napake, saj pri tem odgovoru nismo navedli nobene institucio-
nalne ovire, prav tako tudi nismo dali možnosti, da bi anketiranci napisali
svoj lasten odgovor. Če bi to storili, bi bila naša analiza lahko popolnejša.
Hipoteza 6
Jezikovno izobraževanje bi bilo pogostejše, če bi potekalo v okviru delov-
nega časa.
Hipotezo lahko potrdimo, saj bi se kar 83 % anketiranih več jezikov-
no izobraževalo, če bi slednje potekalo v okviru delovnega časa.
Potrditev hipoteze nas ne preseneča, saj je čas najpogostejša ovira
za dodatno izobraževanje. Obstajajo pa tudi druge vrste ovir, ki so težje
odpravljive (npr. neustrezni programi izobraževanja, oddaljenost od izo-
braževalnih središč), zato bi lahko delodajalci upoštevali želje in potrebe
zaposlenih in tako prispevali k dodatnemu jezikovnemu izobraževanju.
Hipoteza 7
Jezikovno izobraževanje ima pri anketirancih večji pomen kot druge
vrste izobraževanja.
