Page 121 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
Metodološki in konceptualni okvir raziskave 121
laissez-faire), najučinkovitejši del razpona vedenj pa predstavlja transfor-
macijsko vodenje. Merjeno je pet dejavnikov oz. dimenzij transforma-
cijskega vodenja. To so: vpliv – pripisan (angl. attributed), vpliv – vede-
nje (angl. behaviour), intelektualna spodbuda, individualna obravnava in
navdihujoča motivacija. Vprašalnik meri tri dejavnike transakcijskega vo-
denja, ki so: pogojevano nagrajevanje, management z izjemami (aktivni)
in management z izjemami (pasivni). Zadnji dejavnik je vodenje laissez-
-faire. Vsak dejavnik je merjen s štirimi trditvami oz. postavkami. An-
ketirance smo prosili, da odgovorijo, kako pogosto je posamezna trditev
veljala za vodjo projekta sprememb oz. osebo, ki je vodila izvajanje naj-
značilnejše spremembe. Ocenjevali so z uporabo 5-stopenjske lestvice (0
– nikoli, 1 – redko, 2 – občasno, 3 – pogosto, 4 – zelo pogosto, če ne ved-
no). Vprašalnik je ponudil tudi opcijo, da so vodje sprememb lahko oce-
nili sami sebe.
Vrste sprememb
Lestvico za merjenje vrste sprememb smo konceptualizirali skladno s
Penningtonovo tipizacijo (2003, 6), pri čemer smo osnovne značilnosti
radikalnih in inkrementalnih sprememb povzeli po nekaterih avtorjih
(Burke 2002; Hussey 1995). Predhodna kvalitativna raziskava pa nam je
omogočila razmejitev temeljnih in perifernih oz. podpornih dejavnosti
v bolnišnicah ter radikalnih in inkrementalnih sprememb v teh dejav-
nostih. Postavili smo lastno mersko lestvico, sestavljeno iz dvajsetih po-
stavk. Vsaka vrsta spremembe je merjena s petimi trditvami oz. postavka-
mi. Anketirance smo prosili, da ocenijo, do katere mere se strinjajo glede
značilnosti spremembe, ki so jo izvajali v zadnjem letu, in je vplivala na
delo njihovega oddelka oz. organizacijske enote. Respondenti so dajali
ocene na 5-stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam,
3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se
strinjam). Ker so v posameznih bolnišnicah različno opredeljevali pojma
temeljnih in podpornih dejavnosti, ima lestvica tudi pojasnilo, katere de-
javnosti uvrščamo med temeljne in katere med podporne. Uvrstitev de-
javnosti med temeljne oz. podporne smo opravili sami, delno na podlagi
kvalitativne analize, delno pa na podlagi smiselne delitve procesov v bol-
nišnicah.
Uspešnost uvedene spremembe
Uspešnost uvedene spremembe je konceptualizirana kot percepcija oz.
zaznava doseganja začrtanih ciljev, namena spremembe, začrtanih rokov
laissez-faire), najučinkovitejši del razpona vedenj pa predstavlja transfor-
macijsko vodenje. Merjeno je pet dejavnikov oz. dimenzij transforma-
cijskega vodenja. To so: vpliv – pripisan (angl. attributed), vpliv – vede-
nje (angl. behaviour), intelektualna spodbuda, individualna obravnava in
navdihujoča motivacija. Vprašalnik meri tri dejavnike transakcijskega vo-
denja, ki so: pogojevano nagrajevanje, management z izjemami (aktivni)
in management z izjemami (pasivni). Zadnji dejavnik je vodenje laissez-
-faire. Vsak dejavnik je merjen s štirimi trditvami oz. postavkami. An-
ketirance smo prosili, da odgovorijo, kako pogosto je posamezna trditev
veljala za vodjo projekta sprememb oz. osebo, ki je vodila izvajanje naj-
značilnejše spremembe. Ocenjevali so z uporabo 5-stopenjske lestvice (0
– nikoli, 1 – redko, 2 – občasno, 3 – pogosto, 4 – zelo pogosto, če ne ved-
no). Vprašalnik je ponudil tudi opcijo, da so vodje sprememb lahko oce-
nili sami sebe.
Vrste sprememb
Lestvico za merjenje vrste sprememb smo konceptualizirali skladno s
Penningtonovo tipizacijo (2003, 6), pri čemer smo osnovne značilnosti
radikalnih in inkrementalnih sprememb povzeli po nekaterih avtorjih
(Burke 2002; Hussey 1995). Predhodna kvalitativna raziskava pa nam je
omogočila razmejitev temeljnih in perifernih oz. podpornih dejavnosti
v bolnišnicah ter radikalnih in inkrementalnih sprememb v teh dejav-
nostih. Postavili smo lastno mersko lestvico, sestavljeno iz dvajsetih po-
stavk. Vsaka vrsta spremembe je merjena s petimi trditvami oz. postavka-
mi. Anketirance smo prosili, da ocenijo, do katere mere se strinjajo glede
značilnosti spremembe, ki so jo izvajali v zadnjem letu, in je vplivala na
delo njihovega oddelka oz. organizacijske enote. Respondenti so dajali
ocene na 5-stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam,
3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se
strinjam). Ker so v posameznih bolnišnicah različno opredeljevali pojma
temeljnih in podpornih dejavnosti, ima lestvica tudi pojasnilo, katere de-
javnosti uvrščamo med temeljne in katere med podporne. Uvrstitev de-
javnosti med temeljne oz. podporne smo opravili sami, delno na podlagi
kvalitativne analize, delno pa na podlagi smiselne delitve procesov v bol-
nišnicah.
Uspešnost uvedene spremembe
Uspešnost uvedene spremembe je konceptualizirana kot percepcija oz.
zaznava doseganja začrtanih ciljev, namena spremembe, začrtanih rokov
