Page 18 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Trg upravljanja nepremičnin
podjetij zahteva vse bolj poglobljena in široka znanja z različnih področij,
predvsem tehničnih in ekonomskih ved. Gospodarske družbe na podro-
čju upravljanja nepremičnin bi lahko zagotavljale višjo kakovost in večji
obseg vzdrževanja nepremičnin in bi bile s tem v prihodnosti še uspešnej-
še pri svojem poslovanju – pridobivanju novih strank.
Na upravljanje nepremičnin lahko gledamo z dveh zornih kotov. Ne-
premičnine lahko posamezniku služijo kot oblika naložbe prihrankov.
Od njih investitor pričakuje določen denarni tok, podobno kot pričakuje
investitor v obveznice izplačilo obresti. Enako kot pri vrednostnih papir-
jih, kjer večji in raznovrstnejši portfelj zahteva več upravljavskega časa in
sposobnosti, velja tudi za nepremičnine. V ta namen obstajajo upravitelji,
ki posamezniku z večjim številom nepremičnin proti plačilu nudijo stori-
tve upravljanja in so pravzaprav le specializirana vrsta upraviteljev premo-
18 ženja (angl. property managers) (Cirman idr. 2000, 48).
Raziskovalni problem, ki ga preučujemo in analiziramo, je vzdrže-
vanje nepremičnin oziroma posebej večstanovanjskih stavb. Osredotoči-
li smo se na dejavnike, ki so najbolj izpostavljeni v odnosu etažni lastnik
– upravnik, to je predvsem velikost in tehnična strokovnost podjetja, ki
nudi storitve upravljanja oziroma vzdrževanja nepremičnin. Osrednji raz-
iskovalni del je osredotočen na konkurenco na področju upravljanja z ne-
premičninami, analizo stanja v panogi, analizo stanja in velikost upravni-
škega trga, s posebnim poudarkom na vplivu tehnično-strokovnih služb
v podjetju na izvajanje vzdrževanja nepremičnin.
Objekt že od samega začetka nosi naravno znamenje določenega šte-
vila šibkih točk oziroma napak. Poleg tega čas in bivanje stanovalcev v
objektu kvarijo nekateri njegovi sestavni deli (Rovanšek in Bertoncelj
1994). Vzdrževanje obsega ukrepe za ohranitev substance stvari in nje-
ne zmožnosti služiti svojemu namenu. Vzdrževalna dela na gradbenem
objektu so dela, s katerimi objekt ohranjamo v dobrem stanju in omogo-
čamo njegovo uporaba (Kovač 2010). Vzdrževanje večstanovanjske stavbe
je najpomembnejši posel upravljanja, ker je od obsega vzdrževanja stavbe
odvisna tudi kakovost bivanja v njej (Janevski 2004, 52).
Prednostno mora upravnik nepremičnine skrbeti za čim nižje stro-
ške za lastnike oziroma stanovalce v večstanovanjskih stavbah. Organi-
zirana in dejavna tehnično-strokovna služba v procesu upravljanja oziro-
ma izvajanja vzdrževanja nepremičnin je zelo pomembna ne le pri tekočih
stroških, ampak predvsem pri večjih vzdrževalnih delih, energetskih sa-
nacijah. Podjetja, ki imajo lastno tehnično-strokovno službo, nudijo ka-
kovostnejši in celovitejši nabor storitev na področju upravljanja, ne iz-
vajajo samo osnovnih obveznosti (delitev mesečnih stroškov), temveč
podjetij zahteva vse bolj poglobljena in široka znanja z različnih področij,
predvsem tehničnih in ekonomskih ved. Gospodarske družbe na podro-
čju upravljanja nepremičnin bi lahko zagotavljale višjo kakovost in večji
obseg vzdrževanja nepremičnin in bi bile s tem v prihodnosti še uspešnej-
še pri svojem poslovanju – pridobivanju novih strank.
Na upravljanje nepremičnin lahko gledamo z dveh zornih kotov. Ne-
premičnine lahko posamezniku služijo kot oblika naložbe prihrankov.
Od njih investitor pričakuje določen denarni tok, podobno kot pričakuje
investitor v obveznice izplačilo obresti. Enako kot pri vrednostnih papir-
jih, kjer večji in raznovrstnejši portfelj zahteva več upravljavskega časa in
sposobnosti, velja tudi za nepremičnine. V ta namen obstajajo upravitelji,
ki posamezniku z večjim številom nepremičnin proti plačilu nudijo stori-
tve upravljanja in so pravzaprav le specializirana vrsta upraviteljev premo-
18 ženja (angl. property managers) (Cirman idr. 2000, 48).
Raziskovalni problem, ki ga preučujemo in analiziramo, je vzdrže-
vanje nepremičnin oziroma posebej večstanovanjskih stavb. Osredotoči-
li smo se na dejavnike, ki so najbolj izpostavljeni v odnosu etažni lastnik
– upravnik, to je predvsem velikost in tehnična strokovnost podjetja, ki
nudi storitve upravljanja oziroma vzdrževanja nepremičnin. Osrednji raz-
iskovalni del je osredotočen na konkurenco na področju upravljanja z ne-
premičninami, analizo stanja v panogi, analizo stanja in velikost upravni-
škega trga, s posebnim poudarkom na vplivu tehnično-strokovnih služb
v podjetju na izvajanje vzdrževanja nepremičnin.
Objekt že od samega začetka nosi naravno znamenje določenega šte-
vila šibkih točk oziroma napak. Poleg tega čas in bivanje stanovalcev v
objektu kvarijo nekateri njegovi sestavni deli (Rovanšek in Bertoncelj
1994). Vzdrževanje obsega ukrepe za ohranitev substance stvari in nje-
ne zmožnosti služiti svojemu namenu. Vzdrževalna dela na gradbenem
objektu so dela, s katerimi objekt ohranjamo v dobrem stanju in omogo-
čamo njegovo uporaba (Kovač 2010). Vzdrževanje večstanovanjske stavbe
je najpomembnejši posel upravljanja, ker je od obsega vzdrževanja stavbe
odvisna tudi kakovost bivanja v njej (Janevski 2004, 52).
Prednostno mora upravnik nepremičnine skrbeti za čim nižje stro-
ške za lastnike oziroma stanovalce v večstanovanjskih stavbah. Organi-
zirana in dejavna tehnično-strokovna služba v procesu upravljanja oziro-
ma izvajanja vzdrževanja nepremičnin je zelo pomembna ne le pri tekočih
stroških, ampak predvsem pri večjih vzdrževalnih delih, energetskih sa-
nacijah. Podjetja, ki imajo lastno tehnično-strokovno službo, nudijo ka-
kovostnejši in celovitejši nabor storitev na področju upravljanja, ne iz-
vajajo samo osnovnih obveznosti (delitev mesečnih stroškov), temveč
