Page 23 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Uvod 23
ve, izvedene na podlagi anketnega vprašalnika (cena upravljanja), ki smo
ga naslovili na 139 upravnikov nepremičnin (odgovore je vrnilo 54 uprav-
nikov nepremičnin) iz registra upravnikov nepremičnin po posameznih
UE (število upravnikov v posamezni regiji delovanja oziroma statistični
enoti vodijo posamezne UE) ter na GURS (kataster stavb – število stavb
v posamezni regiji delovanja). Skušali smo napovedati vrednost kriterija
(odvisne spremenljivke – cene) na osnovi dveh prediktorjev (neodvisnih
spremenljivk: trga nepremičnin, koncentracije upravnikov). Preučeva-
li smo odvisnost oziroma povezanost med pojavi nepremičninskega trga
in panožne konkurence. Za spremenljivko cena upravljanja smo pridobili
podatke iz primarno zbranih anketnih podatkov, za spremenljivki števi-
lo stavb po regijah ter koncentracija upravnikov pa so uporabljeni sekun-
darni podatki iz registrov (GURS b. l.). Anketa je bila izvedena konec leta
2014 ter deloma spomladi leta 2015. Hipotezo smo preverjali z multiplo
linearno regresijo, kjer smo kot odvisno spremenljivko uporabili povpreč-
no ceno upravljanja, kot neodvisni pa število registriranih upravnikov in
število večstanovanjskih stavb.
Predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema
Navajamo predpostavke, na katerih temelji raziskava, in omejitve, ki ve-
ljajo v raziskavi.
Predpostavke
V raziskovalnem delu izhajamo iz osnovne predpostavke, da se v Slove-
niji nihče sistematično ne ukvarja s procesi odločanja, načrtovanja, vo-
denja ter nadzora izvajanja aktivnosti na področju upravljanja nepremič-
nin, to je z managementom upravljanja nepremičnin. Predpostavljamo,
da v Sloveniji na področju upravljanja nepremičnin ni postavljenega eno-
tnega modela, ki bi vključeval delovne standarde za vzdrževanje, to je mo-
dela upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb, niti ni podanega
modela vodenja storitvenih procesov za to dejavnost. Prav tako v razisko-
valnem delu izhajamo iz predpostavke, da se model vzdrževanja nepre-
mičnin predvsem v delu, ki se nanaša na pomembnost vzdrževanja ne-
premičnin, postopoma uveljavlja v vseh podjetjih, katerih dejavnost je
povezana z vzdrževanjem nepremičnin. Hkrati predpostavljamo, da se
bo potrebno v večji meri posvečati zakonodaji na tem področju kot regu-
latornemu okviru, ki kroji pravila delovanja na trgu upravljanja večstano-
vanjskih stavb. Prav tako predpostavljamo, da so upravniška podjetja pri
izpolnjevanju raziskovalnega vprašalnika na anketna vprašanja odgovar-
ve, izvedene na podlagi anketnega vprašalnika (cena upravljanja), ki smo
ga naslovili na 139 upravnikov nepremičnin (odgovore je vrnilo 54 uprav-
nikov nepremičnin) iz registra upravnikov nepremičnin po posameznih
UE (število upravnikov v posamezni regiji delovanja oziroma statistični
enoti vodijo posamezne UE) ter na GURS (kataster stavb – število stavb
v posamezni regiji delovanja). Skušali smo napovedati vrednost kriterija
(odvisne spremenljivke – cene) na osnovi dveh prediktorjev (neodvisnih
spremenljivk: trga nepremičnin, koncentracije upravnikov). Preučeva-
li smo odvisnost oziroma povezanost med pojavi nepremičninskega trga
in panožne konkurence. Za spremenljivko cena upravljanja smo pridobili
podatke iz primarno zbranih anketnih podatkov, za spremenljivki števi-
lo stavb po regijah ter koncentracija upravnikov pa so uporabljeni sekun-
darni podatki iz registrov (GURS b. l.). Anketa je bila izvedena konec leta
2014 ter deloma spomladi leta 2015. Hipotezo smo preverjali z multiplo
linearno regresijo, kjer smo kot odvisno spremenljivko uporabili povpreč-
no ceno upravljanja, kot neodvisni pa število registriranih upravnikov in
število večstanovanjskih stavb.
Predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema
Navajamo predpostavke, na katerih temelji raziskava, in omejitve, ki ve-
ljajo v raziskavi.
Predpostavke
V raziskovalnem delu izhajamo iz osnovne predpostavke, da se v Slove-
niji nihče sistematično ne ukvarja s procesi odločanja, načrtovanja, vo-
denja ter nadzora izvajanja aktivnosti na področju upravljanja nepremič-
nin, to je z managementom upravljanja nepremičnin. Predpostavljamo,
da v Sloveniji na področju upravljanja nepremičnin ni postavljenega eno-
tnega modela, ki bi vključeval delovne standarde za vzdrževanje, to je mo-
dela upravljanja in vzdrževanja večstanovanjskih stavb, niti ni podanega
modela vodenja storitvenih procesov za to dejavnost. Prav tako v razisko-
valnem delu izhajamo iz predpostavke, da se model vzdrževanja nepre-
mičnin predvsem v delu, ki se nanaša na pomembnost vzdrževanja ne-
premičnin, postopoma uveljavlja v vseh podjetjih, katerih dejavnost je
povezana z vzdrževanjem nepremičnin. Hkrati predpostavljamo, da se
bo potrebno v večji meri posvečati zakonodaji na tem področju kot regu-
latornemu okviru, ki kroji pravila delovanja na trgu upravljanja večstano-
vanjskih stavb. Prav tako predpostavljamo, da so upravniška podjetja pri
izpolnjevanju raziskovalnega vprašalnika na anketna vprašanja odgovar-
