Page 76 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
Trg upravljanja nepremičnin
- obstajati morajo gospodarski subjekti, kupci in prodajalci blaga,
ki želijo doseči čim večji dobiček ali porabniško zadovoljstvo in
ki imajo jasno izoblikovan motiv, zaradi katerega se pojavljajo na
trgih,
- oboji morajo biti sposobni vsaj delno nadomeščati drug drugega
na trgih, na katerih delujejo.
Konkurenčna prednost je tudi niz dejavnikov oziroma zmožnosti, ki
podjetjem omogočajo konstantno doseganje poslovne uspešnosti v pri-
merjavi z drugimi podjetji v panogi. Cilj konkurenčne prednosti ni le
doseganje povprečne donosnosti konkurenčnih podjetij znotraj panoge,
temveč preseganje le-te na način, da je poslovna uspešnost podjetja nad-
povprečna (Bourgeois, Duhaime in Stimpert 1999, 56).
Glede na to, da trg upravljanja z nepremičninami oziroma obseg po-
76 slovanja izhaja iz števila stavb v Sloveniji, ki je seveda omejeno oziroma
se povečuje le z novogradnjami, tudi na tem področju obstaja močna pa-
nožna konkurenčnost. Če je še pred časom kazalo na neko porazdeljenost
trga med lokalne upravnike, se v zadnjem času dogajajo premiki delova-
nja večjih upravnikov na sosednja območja, še vedno pa se pojavljajo tudi
manjši upravniki, ki si skušajo pridobiti svoj del upravljanja.
Prav tako so lastniki do svoje lastnine vse pozornejši, kar se potem iz-
raža tudi pri izbiri upravnika stavbe. Prva leta razvoja dejavnosti upravlja-
nja z nepremičninami so naročniki teh storitev (torej lastniki) na uprav-
nike gledali kot na zakonsko nujnost, ki le pošilja mesečne položnice.
Sedaj lastniki (naročniki storitev upravnikov) spoznavajo, da je delitev
obratovalnih stroškov le en del upravnikovih storitev, drugi del, ki je bi-
stven za zagotavljanje normalnih razmer za bivanje v stavbi, pa je vzdrže-
vanje stavbe kot celote.
Večja kot je konkurenca na trgu, nižje bodo praviloma cene, višja bo
kakovost proizvodov in storitev in s tem večje blagostanje družbe. Kon-
kurenca na področju upravljanja z nepremičninami prehaja iz nudenja
čim nižje cene za opravljene storitve na nudenje celovitega upravljanja, ki
vključuje celotno področje vzdrževanja nepremičnin. Na trgu upravlja-
nja nepremičnin vse več naročnikov – etažnih lastnikov – prepoznava to
dodatno vrednost upravnikov, ki so sposobni nuditi celovito upravljanje
z izvajanjem storitev, vezanih predvsem na tehnično-strokovno znanje,
ter redno vzdrževanje celotnega objekta – večstanovanjske stavbe. Tako
vse več upravnikov za osnovno ceno upravljanja naročnikom nudi tudi
ustrezne popise vzdrževalnih del ter razpise za izbiro izvajalcev, brezplač-
no pripravo pogodb za sklepanje in izvedo vseh vrst vzdrževalnih del ter s
svojim lastnim strokovnim kadrom (nadzorniki); skrbijo torej za kakovo-
- obstajati morajo gospodarski subjekti, kupci in prodajalci blaga,
ki želijo doseči čim večji dobiček ali porabniško zadovoljstvo in
ki imajo jasno izoblikovan motiv, zaradi katerega se pojavljajo na
trgih,
- oboji morajo biti sposobni vsaj delno nadomeščati drug drugega
na trgih, na katerih delujejo.
Konkurenčna prednost je tudi niz dejavnikov oziroma zmožnosti, ki
podjetjem omogočajo konstantno doseganje poslovne uspešnosti v pri-
merjavi z drugimi podjetji v panogi. Cilj konkurenčne prednosti ni le
doseganje povprečne donosnosti konkurenčnih podjetij znotraj panoge,
temveč preseganje le-te na način, da je poslovna uspešnost podjetja nad-
povprečna (Bourgeois, Duhaime in Stimpert 1999, 56).
Glede na to, da trg upravljanja z nepremičninami oziroma obseg po-
76 slovanja izhaja iz števila stavb v Sloveniji, ki je seveda omejeno oziroma
se povečuje le z novogradnjami, tudi na tem področju obstaja močna pa-
nožna konkurenčnost. Če je še pred časom kazalo na neko porazdeljenost
trga med lokalne upravnike, se v zadnjem času dogajajo premiki delova-
nja večjih upravnikov na sosednja območja, še vedno pa se pojavljajo tudi
manjši upravniki, ki si skušajo pridobiti svoj del upravljanja.
Prav tako so lastniki do svoje lastnine vse pozornejši, kar se potem iz-
raža tudi pri izbiri upravnika stavbe. Prva leta razvoja dejavnosti upravlja-
nja z nepremičninami so naročniki teh storitev (torej lastniki) na uprav-
nike gledali kot na zakonsko nujnost, ki le pošilja mesečne položnice.
Sedaj lastniki (naročniki storitev upravnikov) spoznavajo, da je delitev
obratovalnih stroškov le en del upravnikovih storitev, drugi del, ki je bi-
stven za zagotavljanje normalnih razmer za bivanje v stavbi, pa je vzdrže-
vanje stavbe kot celote.
Večja kot je konkurenca na trgu, nižje bodo praviloma cene, višja bo
kakovost proizvodov in storitev in s tem večje blagostanje družbe. Kon-
kurenca na področju upravljanja z nepremičninami prehaja iz nudenja
čim nižje cene za opravljene storitve na nudenje celovitega upravljanja, ki
vključuje celotno področje vzdrževanja nepremičnin. Na trgu upravlja-
nja nepremičnin vse več naročnikov – etažnih lastnikov – prepoznava to
dodatno vrednost upravnikov, ki so sposobni nuditi celovito upravljanje
z izvajanjem storitev, vezanih predvsem na tehnično-strokovno znanje,
ter redno vzdrževanje celotnega objekta – večstanovanjske stavbe. Tako
vse več upravnikov za osnovno ceno upravljanja naročnikom nudi tudi
ustrezne popise vzdrževalnih del ter razpise za izbiro izvajalcev, brezplač-
no pripravo pogodb za sklepanje in izvedo vseh vrst vzdrževalnih del ter s
svojim lastnim strokovnim kadrom (nadzorniki); skrbijo torej za kakovo-
