Page 73 - Kern, Peter, in Bojnec, Štefan. 2017. Trg upravljanja nepremičnin. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Raziskava o kakovosti vzdrževanja večstanovanjskih stavb 73
Pod to dejavnost pa štejemo tudi pobiranje najemnin.
Upravljanje z nepremičninami se je najprej in najbolj uveljavilo na
področju upravljanja večstanovanjskih stavb. Razširja se tudi na podro-
čje upravljanja poslovnih stavb, predvsem tam, kjer je jasna etažna lastni-
na, možnost širitve dejavnosti pa je predvsem na področju upravljanja
(vzdrževanja) pripadajočih zemljišč posameznim stavbam ter garažnih
hiš in skupnih parkirišč. Dejavnost upravljanja se je začela razvijati vzpo-
redno z lastninjenjem in privatizacijo stanovanj ter stanovanjskih hiš v
družbeni lastnini, in sicer s sprejetjem stanovanjskega zakona. Praviloma
jo opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so za to de-
javnost registrirani in jo opravljajo kot svojo pridobitno dejavnost (Ma-
rinšek 2000, 5).
Kožar (v Kruhar Gaberšček 2009, 19) pojasnjuje, da se precejšnje šte-
vilo upravnikov ukvarja še z drugimi komplementarnimi dejavnostmi,
kot so posredništvo, inženiring in investitorstvo ter oddajanje nepremič-
nin v najem.
Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za
upravljanje z nepremičninami oziroma je lahko eden od etažnih lastni-
kov v večstanovanjski stavbi, na katero se določitev nanaša (SZ-1, 49.
člen). Podatke o podjetjih, registriranih za dejavnost L68.320, smo pri-
dobili od Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in stori-
tve (AJPES).
V državi obstajajo posebni registri upravnikov posameznih večstano-
vanjskih stavb. Registre upravnikov stavb vodi upravna enota, na obmo-
čju katere je večstanovanjska stavba, oziroma organ mestne občine (SZ-1,
161. člen). Posebej smo zbrali podatke o številu registriranih upravnikov
po posamezni UE ter o številu stavb v posamezni UE z izbranim (vpisa-
nim) upravnikom.
Podatke o velikosti slovenskega trga upravljanja z nepremičninami
(stavb in števila stanovanj) smo iskali v podatkovnih zbirkah Statistične-
ga urada RS (v nadaljevanju SURS) in Geodetske uprave RS (v nadaljeva-
nju GURS). Pridobljeni podatki se nanašajo na celoten slovenski stano-
vanjski fond in ne le na stavbe, v katerih je upravljanje z nepremičninami
oziroma upravnik obvezen. Podatke smo pridobili iz javno dostopnih po-
datkovnih baz SURS-a in GURS-a. Podatke iz teh baz smo pripravili za
analizo, in sicer o številu vseh stavb in stanovanj v Sloveniji ločeno glede
na to, ali gre za nestanovanjske stavbe ali pa za eno-, dvo- ali tri- in večsta-
novanjske stavbe; za vsako vrsto je navedeno tudi število stanovanj.
Preglednica 1 nam pokaže, da je bilo leta 2014 v Sloveniji 523.837 sta-
novanjskih stavb z 844.656 stanovanji.
Pod to dejavnost pa štejemo tudi pobiranje najemnin.
Upravljanje z nepremičninami se je najprej in najbolj uveljavilo na
področju upravljanja večstanovanjskih stavb. Razširja se tudi na podro-
čje upravljanja poslovnih stavb, predvsem tam, kjer je jasna etažna lastni-
na, možnost širitve dejavnosti pa je predvsem na področju upravljanja
(vzdrževanja) pripadajočih zemljišč posameznim stavbam ter garažnih
hiš in skupnih parkirišč. Dejavnost upravljanja se je začela razvijati vzpo-
redno z lastninjenjem in privatizacijo stanovanj ter stanovanjskih hiš v
družbeni lastnini, in sicer s sprejetjem stanovanjskega zakona. Praviloma
jo opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so za to de-
javnost registrirani in jo opravljajo kot svojo pridobitno dejavnost (Ma-
rinšek 2000, 5).
Kožar (v Kruhar Gaberšček 2009, 19) pojasnjuje, da se precejšnje šte-
vilo upravnikov ukvarja še z drugimi komplementarnimi dejavnostmi,
kot so posredništvo, inženiring in investitorstvo ter oddajanje nepremič-
nin v najem.
Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za
upravljanje z nepremičninami oziroma je lahko eden od etažnih lastni-
kov v večstanovanjski stavbi, na katero se določitev nanaša (SZ-1, 49.
člen). Podatke o podjetjih, registriranih za dejavnost L68.320, smo pri-
dobili od Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in stori-
tve (AJPES).
V državi obstajajo posebni registri upravnikov posameznih večstano-
vanjskih stavb. Registre upravnikov stavb vodi upravna enota, na obmo-
čju katere je večstanovanjska stavba, oziroma organ mestne občine (SZ-1,
161. člen). Posebej smo zbrali podatke o številu registriranih upravnikov
po posamezni UE ter o številu stavb v posamezni UE z izbranim (vpisa-
nim) upravnikom.
Podatke o velikosti slovenskega trga upravljanja z nepremičninami
(stavb in števila stanovanj) smo iskali v podatkovnih zbirkah Statistične-
ga urada RS (v nadaljevanju SURS) in Geodetske uprave RS (v nadaljeva-
nju GURS). Pridobljeni podatki se nanašajo na celoten slovenski stano-
vanjski fond in ne le na stavbe, v katerih je upravljanje z nepremičninami
oziroma upravnik obvezen. Podatke smo pridobili iz javno dostopnih po-
datkovnih baz SURS-a in GURS-a. Podatke iz teh baz smo pripravili za
analizo, in sicer o številu vseh stavb in stanovanj v Sloveniji ločeno glede
na to, ali gre za nestanovanjske stavbe ali pa za eno-, dvo- ali tri- in večsta-
novanjske stavbe; za vsako vrsto je navedeno tudi število stanovanj.
Preglednica 1 nam pokaže, da je bilo leta 2014 v Sloveniji 523.837 sta-
novanjskih stavb z 844.656 stanovanji.
