Page 21 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Uvod 21
strani ter naročnika kongresa in ponudnika kongresnih storitev na
drugi, simultano sestavljajo tri skupine med seboj povezanih atri-
butov privlačnosti, ki prispevajo k obiskanosti kongresne destina-
cije in njenega temeljnega produkta – kongresne prireditve – ter s
tem oblikujejo uspešno kongresno destinacijo.«
Utemeljitev
Temeljno tezo izpeljujemo iz spoznanja v literaturi, da ne obstaja pri-
stop, ki bi pripravljenost za obisk kongresne destinacije simultano pre-
verjal preko modela treh skupin atributov privlačnosti, sicer značilnih
za kongresno destinacijo, in na osnovi analize mnenj ključnih deležni-
kov, zaradi katerih obstaja kongresna destinacija kot taka, čeprav so že
Var, Cesario in Mauser (1985, po Oppermann in Chon 1997) opozarja-
li, da je skupni cilj tako združenj (organizatorjev/naročnikov kongresa)
kot gostiteljske destinacije, ki ponuja kongresne storitve, prav maksimi-
ranje števila udeležencev konference, kar potrjujejo tudi novejše raziska-
ve (Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Oppermann in Chon (1997)
izpeljeta prvi model povezav med ključnimi deležniki kongresne dejav-
nosti in govorita o združenju kot naročniku, gostiteljski destinaciji kot
ponudniku storitev in udeležencu kot končnem potrošniku. Kasneje se
pojavijo razprave (Zhang, Leung in Qu 2007) o tem, da je treba model
ponovno opredeliti in dopolniti še s tretjim deležnikom, to je s skupino
posrednikov, ki delujejo v okviru gostiteljske destinacije. Literatura (Da-
vidson in Rogers 2006; UNWTO 2006; Rogers 2008) posrednike uvr-
šča med ponudnike storitev na gostiteljski kongresni destinaciji. V lite-
raturi (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Davidson
in Rogers 2006; Rogers 2008) in praksi pogosto teče razprava o tem, da je
osnovni namen poslovnih potovanj in s tem obstoja kongresne dejavnosti
potovanje zaradi poslovnega interesa (sklepanja novih poslovnih stikov in
dogovorov, posredovanje znanja in izobraževanja), pri čemer se »poslov-
ni popotniki« srečujejo v okviru srečanja, in sicer z udeležbo/obiskom
kongresne prireditve, ki se odvija na kongresnem prizorišču na kongre-
sni destinaciji. Obstoj kongresne dejavnosti je zato možen zaradi medse-
bojne povezanosti treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega
prizorišča in kongresne prireditve ter končnega zanimanja (povpraševa-
nja) udeležencev. Zato na delovanje kongresne dejavnosti gledamo kot na
vzajemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (organizator-
jem kongresa in ponudnikom kongresnih storitev) ter udeležencem, pri
čemer v ospredje postavljamo slednjega, ki deluje kot končni odločeva-
lec v procesu uresničitve kongresne prireditve. Ob tem opozarjamo, da si-
strani ter naročnika kongresa in ponudnika kongresnih storitev na
drugi, simultano sestavljajo tri skupine med seboj povezanih atri-
butov privlačnosti, ki prispevajo k obiskanosti kongresne destina-
cije in njenega temeljnega produkta – kongresne prireditve – ter s
tem oblikujejo uspešno kongresno destinacijo.«
Utemeljitev
Temeljno tezo izpeljujemo iz spoznanja v literaturi, da ne obstaja pri-
stop, ki bi pripravljenost za obisk kongresne destinacije simultano pre-
verjal preko modela treh skupin atributov privlačnosti, sicer značilnih
za kongresno destinacijo, in na osnovi analize mnenj ključnih deležni-
kov, zaradi katerih obstaja kongresna destinacija kot taka, čeprav so že
Var, Cesario in Mauser (1985, po Oppermann in Chon 1997) opozarja-
li, da je skupni cilj tako združenj (organizatorjev/naročnikov kongresa)
kot gostiteljske destinacije, ki ponuja kongresne storitve, prav maksimi-
ranje števila udeležencev konference, kar potrjujejo tudi novejše raziska-
ve (Yoo in Chon 2010; Whitfield idr. 2014). Oppermann in Chon (1997)
izpeljeta prvi model povezav med ključnimi deležniki kongresne dejav-
nosti in govorita o združenju kot naročniku, gostiteljski destinaciji kot
ponudniku storitev in udeležencu kot končnem potrošniku. Kasneje se
pojavijo razprave (Zhang, Leung in Qu 2007) o tem, da je treba model
ponovno opredeliti in dopolniti še s tretjim deležnikom, to je s skupino
posrednikov, ki delujejo v okviru gostiteljske destinacije. Literatura (Da-
vidson in Rogers 2006; UNWTO 2006; Rogers 2008) posrednike uvr-
šča med ponudnike storitev na gostiteljski kongresni destinaciji. V lite-
raturi (Swarbrooke in Horner 2001; Davidson in Cope 2003; Davidson
in Rogers 2006; Rogers 2008) in praksi pogosto teče razprava o tem, da je
osnovni namen poslovnih potovanj in s tem obstoja kongresne dejavnosti
potovanje zaradi poslovnega interesa (sklepanja novih poslovnih stikov in
dogovorov, posredovanje znanja in izobraževanja), pri čemer se »poslov-
ni popotniki« srečujejo v okviru srečanja, in sicer z udeležbo/obiskom
kongresne prireditve, ki se odvija na kongresnem prizorišču na kongre-
sni destinaciji. Obstoj kongresne dejavnosti je zato možen zaradi medse-
bojne povezanosti treh konstruktov kongresne destinacije: kongresnega
prizorišča in kongresne prireditve ter končnega zanimanja (povpraševa-
nja) udeležencev. Zato na delovanje kongresne dejavnosti gledamo kot na
vzajemen preplet dejavnosti, ki se ustvarjajo med ponudbo (organizator-
jem kongresa in ponudnikom kongresnih storitev) ter udeležencem, pri
čemer v ospredje postavljamo slednjega, ki deluje kot končni odločeva-
lec v procesu uresničitve kongresne prireditve. Ob tem opozarjamo, da si-
