Page 163 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 163
Empirični del 163
ko tudi, da se je dimenzija organiziranosti prizorišča oblikovala pri obeh
vzorcih, ki ju opredeljujejo zelo podobne spremenljivke.
Delež celotne pojasnjene variance pri drugem dejavniku znaša 13,8 %
in smo ga poimenovali infrastrukturna urejenost prizorišča. Določajo ga
spremenljivke, ki se nanašajo na eni strani na konferenčne prostore kot
take, na drugi pa na nastanitve. Konferenčni prostori na prizorišču naj bi
dosegali primerno razmerje med velikostjo in številom dvoran ter obse-
gom konference, kar nedvomno olajšuje njeno organizacijo. Iz rezultatov
izhaja tudi, da naj bi infrastrukturno urejenost prizorišča določala njego-
va oddaljenost do lokalnih povezav. Ni presenetljivo, da lahko nastanitev
povežemo s prizoriščem, saj smo ugotovili, da se v teoriji in praksi prizo-
rišče in nastanitev pogosto povezujeta v smiselno celoto.8 Pri nastanitvah
je pomembno, da je število hotelskih sob primerno glede na obseg kon-
ference, to je število udeležencev, ter njihova bližina samemu prizorišču.
Značilnosti posameznih spremenljivk, ki se povezujejo znotraj dejavnika
infrastrukturne opremljenosti, nas napeljujejo na razmišljanje, da gre za
lastnosti prizorišča, ki olajšujejo organizacijo konference.
Le nekoliko manjši delež celotne pojasnjene variance (12,4 %) poja-
snjuje tretji dejavnik, ki smo ga imenovali dodatne storitve prizorišča. Na-
naša se na elemente, ki olajšujejo organizacijo konference in predstavljajo
tiste storitve prizorišča, ki običajno pomenijo »nevidno« roko organiza-
cije. Iz rezultatov namreč izhaja, da gre pri tem za prijetno atmosfero, ki
jo ustvarja prizorišče, ter za spremenljivko, ki izraža tehnično naravo or-
ganizacije, kot je možnost uporabe pisarne, garderob ter skladiščenja ma-
terialov.
Za vsak dejavnik posebej smo izračunali še kazalnik zanesljivosti, ki
pri prvem znaša 0,70, kar lahko ocenimo kot dobro zanesljivost, pri dru-
gih dveh dejavnikih pa je vrednost Cronbachovega koeficienta 0,66 pri
drugem in 0,67 pri tretjem dejavniku, kar lahko ocenimo kot zmerno za-
nesljivost.
Za skupino atributov privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika se je
v okviru faktorske analize izkazalo, da je mogoče privlačnosti opredeliti
skupno s tremi dejavniki. To so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi
za izbiro kongresnega prizorišča, s tem pa tudi za oblikovanje potencial-
nega obiska na kongresni destinaciji. Ocena privlačnosti prizorišča z vi-
dika ponudnikov se nanaša na organiziranost in njegovo infrastruktur-
no urejenost ter zagotavljanje dodatnih storitev, ki olajšujejo organizacijo
konference.
8 Najznačilnejši predstavnik je konferenčni hotel ali hotel s konferenčnimi zmogljivostmi.
ko tudi, da se je dimenzija organiziranosti prizorišča oblikovala pri obeh
vzorcih, ki ju opredeljujejo zelo podobne spremenljivke.
Delež celotne pojasnjene variance pri drugem dejavniku znaša 13,8 %
in smo ga poimenovali infrastrukturna urejenost prizorišča. Določajo ga
spremenljivke, ki se nanašajo na eni strani na konferenčne prostore kot
take, na drugi pa na nastanitve. Konferenčni prostori na prizorišču naj bi
dosegali primerno razmerje med velikostjo in številom dvoran ter obse-
gom konference, kar nedvomno olajšuje njeno organizacijo. Iz rezultatov
izhaja tudi, da naj bi infrastrukturno urejenost prizorišča določala njego-
va oddaljenost do lokalnih povezav. Ni presenetljivo, da lahko nastanitev
povežemo s prizoriščem, saj smo ugotovili, da se v teoriji in praksi prizo-
rišče in nastanitev pogosto povezujeta v smiselno celoto.8 Pri nastanitvah
je pomembno, da je število hotelskih sob primerno glede na obseg kon-
ference, to je število udeležencev, ter njihova bližina samemu prizorišču.
Značilnosti posameznih spremenljivk, ki se povezujejo znotraj dejavnika
infrastrukturne opremljenosti, nas napeljujejo na razmišljanje, da gre za
lastnosti prizorišča, ki olajšujejo organizacijo konference.
Le nekoliko manjši delež celotne pojasnjene variance (12,4 %) poja-
snjuje tretji dejavnik, ki smo ga imenovali dodatne storitve prizorišča. Na-
naša se na elemente, ki olajšujejo organizacijo konference in predstavljajo
tiste storitve prizorišča, ki običajno pomenijo »nevidno« roko organiza-
cije. Iz rezultatov namreč izhaja, da gre pri tem za prijetno atmosfero, ki
jo ustvarja prizorišče, ter za spremenljivko, ki izraža tehnično naravo or-
ganizacije, kot je možnost uporabe pisarne, garderob ter skladiščenja ma-
terialov.
Za vsak dejavnik posebej smo izračunali še kazalnik zanesljivosti, ki
pri prvem znaša 0,70, kar lahko ocenimo kot dobro zanesljivost, pri dru-
gih dveh dejavnikih pa je vrednost Cronbachovega koeficienta 0,66 pri
drugem in 0,67 pri tretjem dejavniku, kar lahko ocenimo kot zmerno za-
nesljivost.
Za skupino atributov privlačnosti prizorišča z vidika ponudnika se je
v okviru faktorske analize izkazalo, da je mogoče privlačnosti opredeliti
skupno s tremi dejavniki. To so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi
za izbiro kongresnega prizorišča, s tem pa tudi za oblikovanje potencial-
nega obiska na kongresni destinaciji. Ocena privlačnosti prizorišča z vi-
dika ponudnikov se nanaša na organiziranost in njegovo infrastruktur-
no urejenost ter zagotavljanje dodatnih storitev, ki olajšujejo organizacijo
konference.
8 Najznačilnejši predstavnik je konferenčni hotel ali hotel s konferenčnimi zmogljivostmi.
