Page 154 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 154
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
akordske tvorbe pogosto naključen rezultat vodenja linij (»es werden zwar
Akkorde gebildet, jedoch diese Bildung ist nur ein zufälliges Resultat ge-
führter Einzelstimmen«34). Pa vendar v nadaljevanju iz tega izpelje sklepe,
v kolikšni meri pride tudi pri Palestrini do osnovnih harmonskih tonalnih
funkcij: »Selbstverständlich werden wir nachsuchen, ob und wie grossem
Masse die Funktionen der Tonika, Dominante, Subdominante auch in der
palestrinänsischen Mehrstimmigkeit zur Geltung kommen, und wie ihre
Äusserung dort Platz ergreift.«35 V tej zvezi govori celo o modulacijah, sred-
stvih za moduliranje, kadenčnih zvezah ipd.
Tako pride ob sklepu disertacije do ključnih treh sklepnih vprašanj
(resultierende Fragen):
1. »Značilnosti tonskih načinov« (Die Charakteristik der Tonarten)
2. »Na kateri stopnji pride pri Palestrini do preloma s cerkvenimi to-
novskimi načini ter njihove izostritve v dur in mol?« (In welchem
Stadium befindet sich bei Palestrina der Durchbruch der Kirchen-
töne und deren Zuspitzung in 1 Dur in 1 Moll?)
3. »Razlike pri obravnavi posameznih cerkvenih tonovskih načinov«
(Die Verschiedenheiten in der Behandlung einzelner Kirchentöne)
V disertaciji se torej Dolinar kaže kot izjemno natančen, skrben in sis-
tematičen analitik, ki pa vendar zaradi danes nekoliko spornih metodolo-
ških konceptov privede bralca do nekoliko problematičnih sklepov.
V svoji oceni disertacije z dne 24. junija 1927, ki jo danes hrani dunaj-
ski univerzitetni arhiv, je bil nekoliko zadržan tudi G. Adler. Sicer je pohva-
lil marljivo Dolinarjevo delo, a je bil do njega tudi kritičen: »Disertacija je
bleščeče izdelana, vendar pravzaprav ni pripeljana do konca.« (Die Disser-
tation ist glanzig gearbeitet, aber eigentlich nicht zum Abschluss gebracht.)
Adler je izpostavil »koristno« rabo statistike (Das Hilfsmittel der Statis-
tik braucht er mit Vorteil) in harmonsko analizo. Kritičen pa je bil izrazito
do rabe dolgih citatov, ki so po njem pogosto v nasprotju z Dolinarjevimi
lastnimi stališči. Prav tako je opozoril na nejasno delitev med »modulaci-
jo« (Modulation) in »izmikom« (Ausweichung). Opozoril je tudi na »zasta-
relo literaturo« (überholte Literatur) ter jezikovne pomanjkljivosti, pri če-
mer je izpostavil dejstvo, da je avtor disertacije Slovenec. Tako je v sklepu
zapisal: »Delo potrebuje za morebitno objavo (brez dvoma vredno) izboljša-
ve in dodatni študij. Vendar tudi na tej stopnji je kot disertacija popolnoma
34 Dolinar, Die mehrstimmige Behandlung, 104.
35 Prav tam, 107.
152
akordske tvorbe pogosto naključen rezultat vodenja linij (»es werden zwar
Akkorde gebildet, jedoch diese Bildung ist nur ein zufälliges Resultat ge-
führter Einzelstimmen«34). Pa vendar v nadaljevanju iz tega izpelje sklepe,
v kolikšni meri pride tudi pri Palestrini do osnovnih harmonskih tonalnih
funkcij: »Selbstverständlich werden wir nachsuchen, ob und wie grossem
Masse die Funktionen der Tonika, Dominante, Subdominante auch in der
palestrinänsischen Mehrstimmigkeit zur Geltung kommen, und wie ihre
Äusserung dort Platz ergreift.«35 V tej zvezi govori celo o modulacijah, sred-
stvih za moduliranje, kadenčnih zvezah ipd.
Tako pride ob sklepu disertacije do ključnih treh sklepnih vprašanj
(resultierende Fragen):
1. »Značilnosti tonskih načinov« (Die Charakteristik der Tonarten)
2. »Na kateri stopnji pride pri Palestrini do preloma s cerkvenimi to-
novskimi načini ter njihove izostritve v dur in mol?« (In welchem
Stadium befindet sich bei Palestrina der Durchbruch der Kirchen-
töne und deren Zuspitzung in 1 Dur in 1 Moll?)
3. »Razlike pri obravnavi posameznih cerkvenih tonovskih načinov«
(Die Verschiedenheiten in der Behandlung einzelner Kirchentöne)
V disertaciji se torej Dolinar kaže kot izjemno natančen, skrben in sis-
tematičen analitik, ki pa vendar zaradi danes nekoliko spornih metodolo-
ških konceptov privede bralca do nekoliko problematičnih sklepov.
V svoji oceni disertacije z dne 24. junija 1927, ki jo danes hrani dunaj-
ski univerzitetni arhiv, je bil nekoliko zadržan tudi G. Adler. Sicer je pohva-
lil marljivo Dolinarjevo delo, a je bil do njega tudi kritičen: »Disertacija je
bleščeče izdelana, vendar pravzaprav ni pripeljana do konca.« (Die Disser-
tation ist glanzig gearbeitet, aber eigentlich nicht zum Abschluss gebracht.)
Adler je izpostavil »koristno« rabo statistike (Das Hilfsmittel der Statis-
tik braucht er mit Vorteil) in harmonsko analizo. Kritičen pa je bil izrazito
do rabe dolgih citatov, ki so po njem pogosto v nasprotju z Dolinarjevimi
lastnimi stališči. Prav tako je opozoril na nejasno delitev med »modulaci-
jo« (Modulation) in »izmikom« (Ausweichung). Opozoril je tudi na »zasta-
relo literaturo« (überholte Literatur) ter jezikovne pomanjkljivosti, pri če-
mer je izpostavil dejstvo, da je avtor disertacije Slovenec. Tako je v sklepu
zapisal: »Delo potrebuje za morebitno objavo (brez dvoma vredno) izboljša-
ve in dodatni študij. Vendar tudi na tej stopnji je kot disertacija popolnoma
34 Dolinar, Die mehrstimmige Behandlung, 104.
35 Prav tam, 107.
152
