Page 219 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 219
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-72-5.217-237
O polislogovnosti klasicističnega modernizma
po razkritju »adornovske zmote«
– na primerih iz opusa Demetrija Žebreta
Karmen Salmič Kovačič
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor
University of Maribor, University of Maribor Library
Na začetku si bomo zastavili vprašanje, ki se porodi pri poskusu slogovne-
ga opredeljevanja posamezne skladbe v dvajsetem stoletju: ali je mogoče,
da glasbeno delo z zmerno modernistično obravnavo melodike, harmoni-
je in teksture v klasicistični formi in z vključevanjem nekaterih elementov
tonalnega sistema zveni mestoma romantično? Besedi romantično in to-
nalno, namreč, asociirata vse prej kot modernistično delo oziroma sodi-
ta med tiste etikete, ki se pri črno-belem in poenostavljenem razumevanju
tovrstne glasbe prepogosto povezujejo s tradicijo, tudi pri glasbenih stro-
kovnjakih. Takšno stereotipno sklepanje, zreducirano na nekaj skrajno ab-
straktnih kategorij oziroma opornih točk, lahko sproži pri bralcu popol-
noma napačno predstavo o delih in opusih skladateljev. Lahko bi jim rekli
predsodki, ki ne držijo in so, kot vse bolj ugotavljajo tuji raziskovalci, pos-
ledica nacionalno in ideološko pogojenega konstrukta v glasbeni historio-
grafiji. Poimenovali smo ga »adornovska zmota«, če uporabimo najmilejšo
oznako njegove vsebine.
Naslednje vprašanje, ki se zastavlja ob analizah del slovenskih sklada-
teljev iz časa med obema vojnama, je, kako razumeti polislogovno sinte-
zo tehnik in izraznosti pri modernističnem skladatelju v eni sami skladbi
– denimo impresionizma, ekspresionizma, neoklasicizma in romantizma?
Ali gre zgolj za skladateljev individualni slog, za zapolnjevanje vrzeli v na-
cionalni glasbeni tradiciji ali za splošno razširjen glasbenoestetski feno-
men? Vprašati se je, ali ne gre morda pri vrednotenju in predstavljanju slo-
217
O polislogovnosti klasicističnega modernizma
po razkritju »adornovske zmote«
– na primerih iz opusa Demetrija Žebreta
Karmen Salmič Kovačič
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor
University of Maribor, University of Maribor Library
Na začetku si bomo zastavili vprašanje, ki se porodi pri poskusu slogovne-
ga opredeljevanja posamezne skladbe v dvajsetem stoletju: ali je mogoče,
da glasbeno delo z zmerno modernistično obravnavo melodike, harmoni-
je in teksture v klasicistični formi in z vključevanjem nekaterih elementov
tonalnega sistema zveni mestoma romantično? Besedi romantično in to-
nalno, namreč, asociirata vse prej kot modernistično delo oziroma sodi-
ta med tiste etikete, ki se pri črno-belem in poenostavljenem razumevanju
tovrstne glasbe prepogosto povezujejo s tradicijo, tudi pri glasbenih stro-
kovnjakih. Takšno stereotipno sklepanje, zreducirano na nekaj skrajno ab-
straktnih kategorij oziroma opornih točk, lahko sproži pri bralcu popol-
noma napačno predstavo o delih in opusih skladateljev. Lahko bi jim rekli
predsodki, ki ne držijo in so, kot vse bolj ugotavljajo tuji raziskovalci, pos-
ledica nacionalno in ideološko pogojenega konstrukta v glasbeni historio-
grafiji. Poimenovali smo ga »adornovska zmota«, če uporabimo najmilejšo
oznako njegove vsebine.
Naslednje vprašanje, ki se zastavlja ob analizah del slovenskih sklada-
teljev iz časa med obema vojnama, je, kako razumeti polislogovno sinte-
zo tehnik in izraznosti pri modernističnem skladatelju v eni sami skladbi
– denimo impresionizma, ekspresionizma, neoklasicizma in romantizma?
Ali gre zgolj za skladateljev individualni slog, za zapolnjevanje vrzeli v na-
cionalni glasbeni tradiciji ali za splošno razširjen glasbenoestetski feno-
men? Vprašati se je, ali ne gre morda pri vrednotenju in predstavljanju slo-
217
