Page 253 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 253
nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju med obema svetovnima vojnama
dernih skladateljev težko kateri naslikal Aškerčevega ,,Spaka„ bolj
natančno in pa originalno kot je to storil ravno Foerster.«15
Priljubljena skladba pa je tudi Večerni ave za moški zbor (objavljena
leta 1926).
Emil Adamič (1877–1936) je morda skladatelj z največ zborovskimi
stvaritvami in mnoge njegove skladbe so izjemno priljubljene, če ne že
ponarodele, npr. Kazen ali Završki fantje. Po drugi strani je v zborovsko
ustvarjalnost Slovencev vnesel mnogo kompozicijskih novosti, predvsem
s področja harmonije – »Novi akordi« so dejansko prinašali najbolj nove
akorde. Adamič se je ob Kreku oprijel sodobnejših, novo- in postromantič-
nih kompozicijskih prijemov.
Neformalno se je izobraževal na različnih zborovskih, glasbenopeda-
goških in skladateljskih strokovnih srečanjih ter kongresih: Dunaj (1911),
Moravska Ostrava, 1914; Donaueschingen, 1926; Sofija, 1928; Praga, 1936.16 V
uvodu ene od številk Nove muzike, katere glavni ustanovni pobudnik je bil
ravno Adamič sam, je zapisal:
»Stanje naše glasbe je bilo ob pričetku svetovne vojne tako ugo-
dno, da smo občutili prenehanje »Novih akordov« kot silno težak
udarec. Svetovni požar je vpepelil marsikatere naše načrte, želje in
nade. Pod pepelom pa je žarelo dalje in po vojni so čimdalje pogo-
steje in silneje čuli klici po novih »Novih akordih«. Toda glasba je
med tem krenila na nova pota, glasbene tendence novega časa so
drugačne kot so bile nekdaj in nova glasba je postala važen duševni
problem vseh narodov. Romantičnim »Novim akordom« sledi real-
na, sodobna »Nova muzika«. […] Ne tarnajmo nad tem, kar se je
za večno zrušilo! Pričnimo veselo in pogumno z novim delom!«17
Anton Lajovic (1878–1960) je bil glasbeno izvrstno izobražen, kompo-
zicijo ga je na Dunaju učil Robert Fuchs. Bil je pomemben slovenski izo-
braženec in glasbeni pisec, ki je močno vplival na slovensko glasbo. Zanj je
zrelo obdobje ustvarjanja nastopilo med obema vojnama. Številna njego-
va zborovska dela so v železnem repertoarju slovenskih del. Morda najbolj
znamenita poznoromantična skladba je Lan, objavljena leta 1920.
Vinko Vodopivec (1878–1952) je bil duhovnik in pomemben tradicio-
nalistični slovenski zborovski skladatelj. Skladba Žabe (natisnjena leta 1921,
15 Dom in svet 24, 6 (1911).
16 Emil Adamič (1877– 1936), Slovenska biografija.
17 Emil Adamič, »Novi muziki na pot«, Nova muzika 1 (1928).
251
dernih skladateljev težko kateri naslikal Aškerčevega ,,Spaka„ bolj
natančno in pa originalno kot je to storil ravno Foerster.«15
Priljubljena skladba pa je tudi Večerni ave za moški zbor (objavljena
leta 1926).
Emil Adamič (1877–1936) je morda skladatelj z največ zborovskimi
stvaritvami in mnoge njegove skladbe so izjemno priljubljene, če ne že
ponarodele, npr. Kazen ali Završki fantje. Po drugi strani je v zborovsko
ustvarjalnost Slovencev vnesel mnogo kompozicijskih novosti, predvsem
s področja harmonije – »Novi akordi« so dejansko prinašali najbolj nove
akorde. Adamič se je ob Kreku oprijel sodobnejših, novo- in postromantič-
nih kompozicijskih prijemov.
Neformalno se je izobraževal na različnih zborovskih, glasbenopeda-
goških in skladateljskih strokovnih srečanjih ter kongresih: Dunaj (1911),
Moravska Ostrava, 1914; Donaueschingen, 1926; Sofija, 1928; Praga, 1936.16 V
uvodu ene od številk Nove muzike, katere glavni ustanovni pobudnik je bil
ravno Adamič sam, je zapisal:
»Stanje naše glasbe je bilo ob pričetku svetovne vojne tako ugo-
dno, da smo občutili prenehanje »Novih akordov« kot silno težak
udarec. Svetovni požar je vpepelil marsikatere naše načrte, želje in
nade. Pod pepelom pa je žarelo dalje in po vojni so čimdalje pogo-
steje in silneje čuli klici po novih »Novih akordih«. Toda glasba je
med tem krenila na nova pota, glasbene tendence novega časa so
drugačne kot so bile nekdaj in nova glasba je postala važen duševni
problem vseh narodov. Romantičnim »Novim akordom« sledi real-
na, sodobna »Nova muzika«. […] Ne tarnajmo nad tem, kar se je
za večno zrušilo! Pričnimo veselo in pogumno z novim delom!«17
Anton Lajovic (1878–1960) je bil glasbeno izvrstno izobražen, kompo-
zicijo ga je na Dunaju učil Robert Fuchs. Bil je pomemben slovenski izo-
braženec in glasbeni pisec, ki je močno vplival na slovensko glasbo. Zanj je
zrelo obdobje ustvarjanja nastopilo med obema vojnama. Številna njego-
va zborovska dela so v železnem repertoarju slovenskih del. Morda najbolj
znamenita poznoromantična skladba je Lan, objavljena leta 1920.
Vinko Vodopivec (1878–1952) je bil duhovnik in pomemben tradicio-
nalistični slovenski zborovski skladatelj. Skladba Žabe (natisnjena leta 1921,
15 Dom in svet 24, 6 (1911).
16 Emil Adamič (1877– 1936), Slovenska biografija.
17 Emil Adamič, »Novi muziki na pot«, Nova muzika 1 (1928).
251
