Page 250 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 250
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
V tretjo skupino bi uvrstil avtorje, ki so bili rojeni okrog leta 1900, ne-
kaj prej ali nekoliko kasneje. Ti so bili po prvi svetovni vojni v sredini ali ob
koncu glasbenega izobraževanja in so vstopali v prostor kariere in službe,
tvorili so skupino mlajših skladateljev, običajno so iskali naprednejše skla-
dateljske poti. Npr.:
1. Karol Pahor (1894–1974)
2. Matija Tomc (1899–1986)
3. Srečko Koporc (1900–1965)
4. Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973)
5. Danilo Švara (1902–1981)
Navedel sem nekaj najbolj odmevnih in pogosto izvajanih skladate-
ljev. Tudi preostali skladatelji različnih generacij, delujoči med vojno, ki jih
je več kot sto, so ustvarili zanimiva dela, npr. Jakob Aljaž, Hugolin Sattner,
Ignacij Hladnik, Matej Hubad, Oskar Dev, Fran Venturini, Karlo Adamič,
Breda Šček, Anton Dolinar, Danilo Bučar, Ludovik Puš, Alojzij Mav, Ciril
Vremšak, Blaž Arnič, in najmlajši, rojeni po letu 1905, Vilko Ukmar, Ubald
Vrabec, Avgust Cerer, Pavel Šivic, Radovan Gobec, Marijan Lipovšek idr.
Zbori in zborovodje
Naj kratko spregovorim še o zborih in zborovodjih, saj brez njih skladbe os-
tajajo neme. Zborovodje sestavljajo programe in s tem širijo naša dela, pri
tem pa morajo skrbno upoštevati sposobnosti pevcev in percepcijske spo-
sobnosti in želje poslušalcev. V medvojnem času je bilo nekaj vrhunskih
zborov, ki so bili sposobni izvajati zahtevnejša dela, npr. mešani zbor Glas-
bene Matice, moški (zbor) Akademski pevski zbor Franceta Marolta, Uči-
teljski pevski zbor (zbor JUU), Trboveljski slavček in Stolni zbor.
Veliko je bilo tudi raznovrstnih zborov in pevskih društev, ki so bili
sposobni odpeti kakšno zahtevnejšo skladbo, npr. kamniška Lira, kam-
niška Solidarnost idr.
Fran Erjavec v prej omenjenem delu Slovenci v desetletju 1918-192813
v prispevku Naše društveno življenje navaja, da je pod okriljem Prosvetne
zveze delovala Pevska zveza, ki je v 12 okrožjih združevala 130 pevskih zbo-
rov z nad 2000 pevci. Delovala so tudi druga društva, npr. Zveza kulturnih
društev, v katero je bilo vključenih okrog 100 zborov. Organizirani so bili
13 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
248
V tretjo skupino bi uvrstil avtorje, ki so bili rojeni okrog leta 1900, ne-
kaj prej ali nekoliko kasneje. Ti so bili po prvi svetovni vojni v sredini ali ob
koncu glasbenega izobraževanja in so vstopali v prostor kariere in službe,
tvorili so skupino mlajših skladateljev, običajno so iskali naprednejše skla-
dateljske poti. Npr.:
1. Karol Pahor (1894–1974)
2. Matija Tomc (1899–1986)
3. Srečko Koporc (1900–1965)
4. Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973)
5. Danilo Švara (1902–1981)
Navedel sem nekaj najbolj odmevnih in pogosto izvajanih skladate-
ljev. Tudi preostali skladatelji različnih generacij, delujoči med vojno, ki jih
je več kot sto, so ustvarili zanimiva dela, npr. Jakob Aljaž, Hugolin Sattner,
Ignacij Hladnik, Matej Hubad, Oskar Dev, Fran Venturini, Karlo Adamič,
Breda Šček, Anton Dolinar, Danilo Bučar, Ludovik Puš, Alojzij Mav, Ciril
Vremšak, Blaž Arnič, in najmlajši, rojeni po letu 1905, Vilko Ukmar, Ubald
Vrabec, Avgust Cerer, Pavel Šivic, Radovan Gobec, Marijan Lipovšek idr.
Zbori in zborovodje
Naj kratko spregovorim še o zborih in zborovodjih, saj brez njih skladbe os-
tajajo neme. Zborovodje sestavljajo programe in s tem širijo naša dela, pri
tem pa morajo skrbno upoštevati sposobnosti pevcev in percepcijske spo-
sobnosti in želje poslušalcev. V medvojnem času je bilo nekaj vrhunskih
zborov, ki so bili sposobni izvajati zahtevnejša dela, npr. mešani zbor Glas-
bene Matice, moški (zbor) Akademski pevski zbor Franceta Marolta, Uči-
teljski pevski zbor (zbor JUU), Trboveljski slavček in Stolni zbor.
Veliko je bilo tudi raznovrstnih zborov in pevskih društev, ki so bili
sposobni odpeti kakšno zahtevnejšo skladbo, npr. kamniška Lira, kam-
niška Solidarnost idr.
Fran Erjavec v prej omenjenem delu Slovenci v desetletju 1918-192813
v prispevku Naše društveno življenje navaja, da je pod okriljem Prosvetne
zveze delovala Pevska zveza, ki je v 12 okrožjih združevala 130 pevskih zbo-
rov z nad 2000 pevci. Delovala so tudi druga društva, npr. Zveza kulturnih
društev, v katero je bilo vključenih okrog 100 zborov. Organizirani so bili
13 Josip Mal, ur., Slovenci v desetletju 1918–1928 (Ljubljana: Leonova družba, 1928).
248
