Page 256 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 256
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Tudi Srečko Koporc (1900–1965), skladatelj mlajše generacije med obe-
ma vojna, je pomemben modernejši zborovski skladatelj.
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil eden najpomembnejših slo-
venskih glasbenikov, pedagogov in skladateljev. Pomemben je predvsem
kot skladatelj instrumentalne in orkestralne glasbe, napisal pa je tudi nekaj
zborovskih skladb. Predvsem je pomemben njegov vpliv na mlajše rodove
slovenskih skladateljev.
Sklep
Življenje v času med obema vojnama je bilo za naše prednike polno izzi-
vov, s katerimi so se spopadli po najboljših močeh. Dediščino Avstro-Ogr-
ske je bilo treba uporabiti za novo, sorazmerno samostojno življenje. Tudi
zborovska kultura z ustvarjanjem zborovskih skladb je bila del tega, čeprav
imam občutek, da smo se, prej varno privezani na mogočno avstro-ogrsko
ladjo, nenadoma znašli sami, v čolničku sredi razburkanega evropskega po-
litičnega in družbenega morja. V tem času je kultura zborovskega ustvar-
janja in poustvarjanja zrasla in postala primerljiva kulturi drugih narodov
Evrope. Tudi pri nas so skladatelji ustvarjali raznovrstna dela. Skladateljsko
smetano zborovskih ustvarjalcev so sestavljali tako pristaši tradicionalne-
ga postromantičnega sloga kot modernističnega. Vendar razen Osterca ni
bilo pomembnejših avtorjev naprednih zborovskih del. Zahtevnost tovr-
stnih del za pevce in poslušalce je prav gotovo eden glavnih razlogov za
to. Najbrž pa je bil napredni slogovni izraz tudi izven želja in zaznavnih
sposobnosti ljudi. A dela, ki se globlje dotaknejo poslušalcev, ostanejo, naj
bodo moderna ali ne. Preostala pa ostanejo zgodovinska zanimivost, pri-
merna za simpozije. Če bil dali obojna, tradicionalistična in modernistična
dela na tehtnico, ki bi tehtala uspešnost in bolj pogosto izvajanje skladb, bi
se tehtnica nagnila k tradicionalistom. Več njihovih del je pogosteje izvaja-
nih in »zimzelenih« .
V času med obema vojnama so skladatelji ustvarili številna zborovska
dela, ki so trajno ostala na našem izvajalskem repertoarju.
Pred kratkim smo praznovali dvestoletnico javnega glasbenega šolstva
na Slovenskem. Tedaj sem svoj prispevek končal z mislimi Marija Kogoja
in naj tako storim tudi tokrat. Sprejemanje, recepcija klasične glasbe ni bila
lahka in enostavna nikoli; ne nekdaj, ne danes, ne v tradicionalistični ne
modernistični glasbi. Usodo enega vodilnih slovenskih skladateljev, Marija
Kogoja, je v svojem delu Obrazi pretresljivo opisal eden naših pomembnih
izobražencev svojega časa, Josip Vidmar. Marij Kogoj je bil zanj pomemben
254
Tudi Srečko Koporc (1900–1965), skladatelj mlajše generacije med obe-
ma vojna, je pomemben modernejši zborovski skladatelj.
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil eden najpomembnejših slo-
venskih glasbenikov, pedagogov in skladateljev. Pomemben je predvsem
kot skladatelj instrumentalne in orkestralne glasbe, napisal pa je tudi nekaj
zborovskih skladb. Predvsem je pomemben njegov vpliv na mlajše rodove
slovenskih skladateljev.
Sklep
Življenje v času med obema vojnama je bilo za naše prednike polno izzi-
vov, s katerimi so se spopadli po najboljših močeh. Dediščino Avstro-Ogr-
ske je bilo treba uporabiti za novo, sorazmerno samostojno življenje. Tudi
zborovska kultura z ustvarjanjem zborovskih skladb je bila del tega, čeprav
imam občutek, da smo se, prej varno privezani na mogočno avstro-ogrsko
ladjo, nenadoma znašli sami, v čolničku sredi razburkanega evropskega po-
litičnega in družbenega morja. V tem času je kultura zborovskega ustvar-
janja in poustvarjanja zrasla in postala primerljiva kulturi drugih narodov
Evrope. Tudi pri nas so skladatelji ustvarjali raznovrstna dela. Skladateljsko
smetano zborovskih ustvarjalcev so sestavljali tako pristaši tradicionalne-
ga postromantičnega sloga kot modernističnega. Vendar razen Osterca ni
bilo pomembnejših avtorjev naprednih zborovskih del. Zahtevnost tovr-
stnih del za pevce in poslušalce je prav gotovo eden glavnih razlogov za
to. Najbrž pa je bil napredni slogovni izraz tudi izven želja in zaznavnih
sposobnosti ljudi. A dela, ki se globlje dotaknejo poslušalcev, ostanejo, naj
bodo moderna ali ne. Preostala pa ostanejo zgodovinska zanimivost, pri-
merna za simpozije. Če bil dali obojna, tradicionalistična in modernistična
dela na tehtnico, ki bi tehtala uspešnost in bolj pogosto izvajanje skladb, bi
se tehtnica nagnila k tradicionalistom. Več njihovih del je pogosteje izvaja-
nih in »zimzelenih« .
V času med obema vojnama so skladatelji ustvarili številna zborovska
dela, ki so trajno ostala na našem izvajalskem repertoarju.
Pred kratkim smo praznovali dvestoletnico javnega glasbenega šolstva
na Slovenskem. Tedaj sem svoj prispevek končal z mislimi Marija Kogoja
in naj tako storim tudi tokrat. Sprejemanje, recepcija klasične glasbe ni bila
lahka in enostavna nikoli; ne nekdaj, ne danes, ne v tradicionalistični ne
modernistični glasbi. Usodo enega vodilnih slovenskih skladateljev, Marija
Kogoja, je v svojem delu Obrazi pretresljivo opisal eden naših pomembnih
izobražencev svojega časa, Josip Vidmar. Marij Kogoj je bil zanj pomemben
254
