Page 254 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 254
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
najbrž nastala leta 1916) je morda najbolj svetovno znano slovensko delo iz
tega obdobja, pri nas skoraj ponarodelo. Naj za primer navedem izvedbo
z Londonskim waleškim moškim zborom, The London Welsh Male Voi-
ce Choir in kamniško Liro v Kamniku ter avstrijsko izvedbo zbora Steiris-
chen Jägerchor. 18
Josip Michl (1879–1959) je manj znan, a pomemben in zanimiv sloven-
sko-češki skladatelj. Njegovo skladbo Atila in ribič (1909) je kamniška Lira
med obema vojnama večkrat izvedla. Skladba je eno prvih slovenskih zbo-
rovskih del, ki ima parlato.
Stanko Premrl (1880–1965), odličen organist, zborovodja, pedagog, pu-
blicist, predvsem pa plodovit skladatelj, je eden vodilnih glasbenikov prve
polovice 20. stoletja na Slovenskem. Čas njegovega osrednjega ustvarjanja
na cerkvenem in tudi posvetnem področju sega prav v medvojno obdobje.
Posebne omembe je vredna njegova skladbo Večerna, objavljena leta 1925.
Tudi skladatelj Vasilij Mirk (1884–1962) je pomemben glasbenik, peda-
gog in zborovodja ter avtor številnih priljubljenih zborovskih del. Pogosto
izvajamo njegovi Kolo in Na trgu.
S številnimi deli zelo priljubljen je tudi skladatelj Zorko Prelovec (1887–
1939). Naj omenim Oj, Doberdob in Sedem si rož porezala mi.
France Marolt (1891–1951) je pomemben zborovodja, glasbenik in pi-
sec, kot skladatelj pa slovi po domiselnih priredbah ljudskih pesmi, npr.
Kangalilejska ohcet in Ribniška.
V medvojnem obdobju sta delovala tudi pomembna skladatelja, zna-
na bolj po sakralnih delih, Martin Železnik (1891–1982) in Josip Klemenčič
(1892–1969).
Marij Kogoj (1892–1956) je eden najpomembnejših slovenskih moder-
nističnih ekspresionističnih skladateljev. Več njegovih zborov je redno na
koncertnih programih. V Ljubljanskem zvonu je napisal članek o sodobni
zborovski produkciji pri Slovencih.19 Med drugim je zapisal tudi tole:
»Medtem ko je čitalniška soba ustvarila zbore s konkretno vsebino,
medtem ko se je novoakordiška doba izživljala v razpoloženjih, je
mlada generacija začela izražati duhovno ekspresijo.«
Modernistično, avantgardno je bil usmerjen tudi Slavko Osterc (1895–
1941). Skladatelj je muzikološko dobro obdelan, o njegovem zborovskem
18 Viertelfinale »Große Chance der Chöre 2016«, ORF 1, Steirischen Jägerchor, obiska-
no oktobra 2017, https://www.youtube.com/watch?v=gzW2vic7ebQ.
19 Marij Kogoj, »Prosvetna zborovska produkcija pri Slovencih«, Ljubljanski zvon
XLIX, XI (1929).
252
najbrž nastala leta 1916) je morda najbolj svetovno znano slovensko delo iz
tega obdobja, pri nas skoraj ponarodelo. Naj za primer navedem izvedbo
z Londonskim waleškim moškim zborom, The London Welsh Male Voi-
ce Choir in kamniško Liro v Kamniku ter avstrijsko izvedbo zbora Steiris-
chen Jägerchor. 18
Josip Michl (1879–1959) je manj znan, a pomemben in zanimiv sloven-
sko-češki skladatelj. Njegovo skladbo Atila in ribič (1909) je kamniška Lira
med obema vojnama večkrat izvedla. Skladba je eno prvih slovenskih zbo-
rovskih del, ki ima parlato.
Stanko Premrl (1880–1965), odličen organist, zborovodja, pedagog, pu-
blicist, predvsem pa plodovit skladatelj, je eden vodilnih glasbenikov prve
polovice 20. stoletja na Slovenskem. Čas njegovega osrednjega ustvarjanja
na cerkvenem in tudi posvetnem področju sega prav v medvojno obdobje.
Posebne omembe je vredna njegova skladbo Večerna, objavljena leta 1925.
Tudi skladatelj Vasilij Mirk (1884–1962) je pomemben glasbenik, peda-
gog in zborovodja ter avtor številnih priljubljenih zborovskih del. Pogosto
izvajamo njegovi Kolo in Na trgu.
S številnimi deli zelo priljubljen je tudi skladatelj Zorko Prelovec (1887–
1939). Naj omenim Oj, Doberdob in Sedem si rož porezala mi.
France Marolt (1891–1951) je pomemben zborovodja, glasbenik in pi-
sec, kot skladatelj pa slovi po domiselnih priredbah ljudskih pesmi, npr.
Kangalilejska ohcet in Ribniška.
V medvojnem obdobju sta delovala tudi pomembna skladatelja, zna-
na bolj po sakralnih delih, Martin Železnik (1891–1982) in Josip Klemenčič
(1892–1969).
Marij Kogoj (1892–1956) je eden najpomembnejših slovenskih moder-
nističnih ekspresionističnih skladateljev. Več njegovih zborov je redno na
koncertnih programih. V Ljubljanskem zvonu je napisal članek o sodobni
zborovski produkciji pri Slovencih.19 Med drugim je zapisal tudi tole:
»Medtem ko je čitalniška soba ustvarila zbore s konkretno vsebino,
medtem ko se je novoakordiška doba izživljala v razpoloženjih, je
mlada generacija začela izražati duhovno ekspresijo.«
Modernistično, avantgardno je bil usmerjen tudi Slavko Osterc (1895–
1941). Skladatelj je muzikološko dobro obdelan, o njegovem zborovskem
18 Viertelfinale »Große Chance der Chöre 2016«, ORF 1, Steirischen Jägerchor, obiska-
no oktobra 2017, https://www.youtube.com/watch?v=gzW2vic7ebQ.
19 Marij Kogoj, »Prosvetna zborovska produkcija pri Slovencih«, Ljubljanski zvon
XLIX, XI (1929).
252
