Page 255 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 255
nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju med obema svetovnima vojnama
stavku je pisal Tomaž Šegula. Osterc je bil tudi aktiven v mednarodnem
društvu za sodobno glasbo (ISCM). Tako se je najbolj neposredno in teme-
ljito seznanil s tedanjimi glasbenimi tokovi. V reviji Zbori je o sodobnih
zborovskih skladbah leta 1928 zapisal tudi tole:
»Kar bom povedal, se mi dozdeva en možen način, kako pisati
in naštudirati sodobne zbore. Mislim pa, da to ne bo edin način.
Torej, kako pisati? Na vsak način tako, da bo stvar čim laže iz-
vedljiva! In pri tem ostati sodoben? Vsekakor! Sodobne zbore piše
Janaček, Hindemith in Berg (v operah), Kaminski (eden glavnih
zborovskih komponistov sedanjosti, ki svoje glavne sile polaga v
zbore), med Čehi jih je vse polno in pri nas Adamič, Lajovic, Goto-
vac, Slavenski.«20
Duhovnik Matija Tomc (1899–1986) je bil odličen skladatelj posvetnih
in cerkvenih zborovskih skladb. S pisanjem je pričel že okrog leta 1920 in
ustvarjal do konca življenja. Številna njegova dela so še danes priljubljena.
Ob koncertu Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marol-
ta v Ljubljani leta 1934, je kritik v reviji Dom in svet, skladatelj Ludovik Puš
zapisal:
»Višek koncerta so pa dosegle značilne belokrajinske v Tomčevi pri-
redbi. Odlikuje jih prelepa stilna ubranost, iskreno in pristno ob-
čutje in poglobljenje v ljudsko dušo, zraven pa kontrapunktično od-
lično speljana zgradba. Takšno pesem, kakršno nam je zapel APZ,
pokažimo zunaj svojih meja! To je naše blago, ne pa brezizrazni
proizvodi naših glasbenikov, ki so zgubili domala ves stik z rod-
no grudo in njeno umetnostjo in plavajo v mogočnem toku med-
narodne muzike. Res so nekatere Tomčeve pesmi težke, napisane
za zbore odličnih kvalitet in zato – žal – povprečnim zborom težko
dostopne. Toda to ne zmanjša njihove umetniške vrednosti. Želimo
le, da bi nam Matija Tomc napisal še kaj podobnega iz bogate belo-
krajinske zakladnice za naše povprečne zbore. Tam bo pokazal vso
svojo umetniško silo, ko mu bodo izrazna sredstva bolj omejena,
kakor so mu bila tu (saj je ponekod vodil glasove do skrajnih mej in
pisal za petje izredno krhka mesta).«21
20 Slavko Osterc, »O sodobni smeri zborovskih skladb«, Zbori 4, 3 (1928).
21 Ludovik Puš, »Akademski pevski zbor; Slovenska narodna pesem«, Dom in svet 47,
6/7 (1934).
253
stavku je pisal Tomaž Šegula. Osterc je bil tudi aktiven v mednarodnem
društvu za sodobno glasbo (ISCM). Tako se je najbolj neposredno in teme-
ljito seznanil s tedanjimi glasbenimi tokovi. V reviji Zbori je o sodobnih
zborovskih skladbah leta 1928 zapisal tudi tole:
»Kar bom povedal, se mi dozdeva en možen način, kako pisati
in naštudirati sodobne zbore. Mislim pa, da to ne bo edin način.
Torej, kako pisati? Na vsak način tako, da bo stvar čim laže iz-
vedljiva! In pri tem ostati sodoben? Vsekakor! Sodobne zbore piše
Janaček, Hindemith in Berg (v operah), Kaminski (eden glavnih
zborovskih komponistov sedanjosti, ki svoje glavne sile polaga v
zbore), med Čehi jih je vse polno in pri nas Adamič, Lajovic, Goto-
vac, Slavenski.«20
Duhovnik Matija Tomc (1899–1986) je bil odličen skladatelj posvetnih
in cerkvenih zborovskih skladb. S pisanjem je pričel že okrog leta 1920 in
ustvarjal do konca življenja. Številna njegova dela so še danes priljubljena.
Ob koncertu Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marol-
ta v Ljubljani leta 1934, je kritik v reviji Dom in svet, skladatelj Ludovik Puš
zapisal:
»Višek koncerta so pa dosegle značilne belokrajinske v Tomčevi pri-
redbi. Odlikuje jih prelepa stilna ubranost, iskreno in pristno ob-
čutje in poglobljenje v ljudsko dušo, zraven pa kontrapunktično od-
lično speljana zgradba. Takšno pesem, kakršno nam je zapel APZ,
pokažimo zunaj svojih meja! To je naše blago, ne pa brezizrazni
proizvodi naših glasbenikov, ki so zgubili domala ves stik z rod-
no grudo in njeno umetnostjo in plavajo v mogočnem toku med-
narodne muzike. Res so nekatere Tomčeve pesmi težke, napisane
za zbore odličnih kvalitet in zato – žal – povprečnim zborom težko
dostopne. Toda to ne zmanjša njihove umetniške vrednosti. Želimo
le, da bi nam Matija Tomc napisal še kaj podobnega iz bogate belo-
krajinske zakladnice za naše povprečne zbore. Tam bo pokazal vso
svojo umetniško silo, ko mu bodo izrazna sredstva bolj omejena,
kakor so mu bila tu (saj je ponekod vodil glasove do skrajnih mej in
pisal za petje izredno krhka mesta).«21
20 Slavko Osterc, »O sodobni smeri zborovskih skladb«, Zbori 4, 3 (1928).
21 Ludovik Puš, »Akademski pevski zbor; Slovenska narodna pesem«, Dom in svet 47,
6/7 (1934).
253
