Page 251 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 251
nekaj misli o slovenskem zborovskem skladanju med obema svetovnima vojnama
tudi cerkveni zbori. Najverjetneje je zbor imela vsaka večja župnija, le-ti pa
so bili povezani v razna Cecilijanska društva.
O programih in organiziranosti koncertov lahko veliko izvemo iz kon-
certnih listov, ki so jih tiskali pomembnejši zbori, mdr. tudi kamniška Lira.
O koncertih in glasbenem dogajanju so v tedanjih publikacijah, npr. Lju-
bljanski zvon, izhajala poročila, tudi kritična, znanih glasbenikov, če nave-
dem nekaj znanih kot so Stanko Vurnik (1925), France Marolt (1926), Mati-
ja Tomc (1933/36) idr. Pozornost je veljala tudi izobraževanju pevcev; tako je
France Marolt za Zvezo slovenskih pevskih zborov pripravil Pevsko vadni-
co, ki jo izdala in založila Glasbena Matica leta 1925.
Nazadnje bi veljalo nekaj zapisati tudi o tedanjih poslušalcih in njihovi
recepciji zborovskih del. Tedanji kulturniki in umetniki so se zavedali pro-
blema vzgoje poslušalcev, saj so za obiskovalce svojih koncertov morali tek-
movati z drugimi družbenimi skupnostmi (šport, kultura, ples ipd.). O re-
cepciji s strani medijev priča sledeč odlomek anonimnega avtorja, objavljen
v Zborih leta 1926 (Zbori, letnik II., 1926, št.5):
»Ako čitaš naše dnevnike, z začudenjem opaziš, da odmerjajo ve-
liko več prostora športu kot umetnosti, kinu kot koncertom, uma-
zanim korupcijskim aferam kot drami in operi. Na dolgo in široko
opevajo športne klube, se navdušujejo za 'elegantno' ali pa 'sirovo'
bičanje, prinašajo cele kolone dolge životopise filmskih zvezda, ki-
no-programe iz vseh vetrov sveta in do podrobnosti opisujejo ugled
naše mlade države uničujoče koritarske zgodbe. A o naših književ-
nih dogodkih, o slikarskih in kiparskih razstavah in novih delih, o
drami in naših igralcih cele države in sorodnih slovanskih narodov,
o glasbi, o operi, o pevcih, o komponistih, dirigentih, o novih sklad-
bah, sploh o lepih umetnostih iz vse naše države, iz Češkoslovaške,
iz Poljske, iz Rusije pa bereš le ali zelo pičla poročila, ali do nerazu-
mljivosti okrnjena ali pa jih sploh iščeš zaman. Važnejše je, kaj se
igra na Dunaju, v Berlinu, kot v Pragi ali Varšavi, ali – čemu tako
daleč hoditi – kot v Zagrebu in Beogradu.«
Besede, ki bi jih lahko našli tudi v današnjem časopisju.
Pomembno vlogo pri širjenju zborovskega petja je imel tudi radio. Ra-
dio Ljubljana je že leta 1928 pričel oddajati redni program, leta 1937 je usta-
novil tudi radijski Komorni zbor. Predvajanim zborovskim skladbam lah-
ko sledimo po objavah v tedniku Radio Ljubljana, ki je izhajal od leta 1929
do leta 1941.
249
tudi cerkveni zbori. Najverjetneje je zbor imela vsaka večja župnija, le-ti pa
so bili povezani v razna Cecilijanska društva.
O programih in organiziranosti koncertov lahko veliko izvemo iz kon-
certnih listov, ki so jih tiskali pomembnejši zbori, mdr. tudi kamniška Lira.
O koncertih in glasbenem dogajanju so v tedanjih publikacijah, npr. Lju-
bljanski zvon, izhajala poročila, tudi kritična, znanih glasbenikov, če nave-
dem nekaj znanih kot so Stanko Vurnik (1925), France Marolt (1926), Mati-
ja Tomc (1933/36) idr. Pozornost je veljala tudi izobraževanju pevcev; tako je
France Marolt za Zvezo slovenskih pevskih zborov pripravil Pevsko vadni-
co, ki jo izdala in založila Glasbena Matica leta 1925.
Nazadnje bi veljalo nekaj zapisati tudi o tedanjih poslušalcih in njihovi
recepciji zborovskih del. Tedanji kulturniki in umetniki so se zavedali pro-
blema vzgoje poslušalcev, saj so za obiskovalce svojih koncertov morali tek-
movati z drugimi družbenimi skupnostmi (šport, kultura, ples ipd.). O re-
cepciji s strani medijev priča sledeč odlomek anonimnega avtorja, objavljen
v Zborih leta 1926 (Zbori, letnik II., 1926, št.5):
»Ako čitaš naše dnevnike, z začudenjem opaziš, da odmerjajo ve-
liko več prostora športu kot umetnosti, kinu kot koncertom, uma-
zanim korupcijskim aferam kot drami in operi. Na dolgo in široko
opevajo športne klube, se navdušujejo za 'elegantno' ali pa 'sirovo'
bičanje, prinašajo cele kolone dolge životopise filmskih zvezda, ki-
no-programe iz vseh vetrov sveta in do podrobnosti opisujejo ugled
naše mlade države uničujoče koritarske zgodbe. A o naših književ-
nih dogodkih, o slikarskih in kiparskih razstavah in novih delih, o
drami in naših igralcih cele države in sorodnih slovanskih narodov,
o glasbi, o operi, o pevcih, o komponistih, dirigentih, o novih sklad-
bah, sploh o lepih umetnostih iz vse naše države, iz Češkoslovaške,
iz Poljske, iz Rusije pa bereš le ali zelo pičla poročila, ali do nerazu-
mljivosti okrnjena ali pa jih sploh iščeš zaman. Važnejše je, kaj se
igra na Dunaju, v Berlinu, kot v Pragi ali Varšavi, ali – čemu tako
daleč hoditi – kot v Zagrebu in Beogradu.«
Besede, ki bi jih lahko našli tudi v današnjem časopisju.
Pomembno vlogo pri širjenju zborovskega petja je imel tudi radio. Ra-
dio Ljubljana je že leta 1928 pričel oddajati redni program, leta 1937 je usta-
novil tudi radijski Komorni zbor. Predvajanim zborovskim skladbam lah-
ko sledimo po objavah v tedniku Radio Ljubljana, ki je izhajal od leta 1929
do leta 1941.
249
