Page 252 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 252
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Vendar pa so tedaj mnogi menili, da odnos radia do zborovskega petja
ni ustrezen in da mu posveča premalo pozornosti dokaz česar je mnenje Lu-
dovika Puša v reviji Pevec (1934, št. 1–2 in 3–4) v članku Naša pesem in radio.
Nekaj primerov medvojnih zborov izbranih skladateljev
Anton Foerster (1837–1926) je bil eden naših vodilnih skladateljev, glasbeni-
kov, pedagogov, odličen poznavalec kompozicije in prav tako tudi izvrsten
skladatelj. Zložil je več znamenitih skladb v tradicionalnem, romantičnem
slogu. V mnogih zborovskih delih je bil domiseln. V 20. stoletje je s seboj
prinesel zavidljivo bero skladb, s katerimi je vplival tudi na mlajše rodove
skladateljev. Številne njegove skladbe so še danes priljubljene. Takole je v
koncertnem listu Akademskega pevskega zbora ob koncertu, posvečenem
skladatelju, zapisal France Marolt:
»Foerster je temeljna postava slovenske glasbe, one nujne, bitne
kulturne sestavine našega naroda, ki umetno glasbo redno in stal-
no ustvarja in soustvarja, one trajne kulturne žiti, ki v narodnem
snovanju tesno veže skladatelja-izvajalca s poslušalstvom. Foerster
šele je postavil in zahteval te nujne in potrebne premise našega glas-
benega življenja, jih programatično razširil in poglobil, sistematič-
no utrdil ter s svojim velikim delom posvetil. Od svojega nastopa v
Slovencih do pojave Fr. Gerbiča in M. Hubada na polju svetne glas-
be ter do nasledstva St. Premrla v cerkveni glasbi je Foerster prvi
vsestransko oral našo glasbeno ledino in zlasti cerkveno, glasbo te-
meljito preobrazil. Foerster je veliki mojster - zdravnik naše glasbe:
neustrašeno je začel trebiti tuji plevel z naše glasbene njive ter pobi-
jati diletantsko prizadevanje starokopitnih glasbunov in zlaganih
pevoskladnikov.«14
Med njegovimi stvaritvami naj omenim zbor Spak (1910), ki je nastal
že pred prvo svetovno vojno, in je vplivna, odmevna, vrhunska sodobna
skladba. Spak je pomembno, vrhunsko zborovsko delo), s katero se lahko še
danes trudim tekmovati. Stanko Premrl je o tem delu zapisal:
»Dandanašnji moderni glasbeniki sicer Foersterja ne štejejo več
med svoje — zdi se jim namreč že nekoliko prestarinski; a naj re-
čejo moderni, kar hočejo, jaz sem tega mnenja, da bi od naših mo-
14 France Marolt, spremno besedilo o Antonu Foersterju, Akademski pevski zbor v
Ljubljani / Koncertni spored, Ljubljana 1933.
250
Vendar pa so tedaj mnogi menili, da odnos radia do zborovskega petja
ni ustrezen in da mu posveča premalo pozornosti dokaz česar je mnenje Lu-
dovika Puša v reviji Pevec (1934, št. 1–2 in 3–4) v članku Naša pesem in radio.
Nekaj primerov medvojnih zborov izbranih skladateljev
Anton Foerster (1837–1926) je bil eden naših vodilnih skladateljev, glasbeni-
kov, pedagogov, odličen poznavalec kompozicije in prav tako tudi izvrsten
skladatelj. Zložil je več znamenitih skladb v tradicionalnem, romantičnem
slogu. V mnogih zborovskih delih je bil domiseln. V 20. stoletje je s seboj
prinesel zavidljivo bero skladb, s katerimi je vplival tudi na mlajše rodove
skladateljev. Številne njegove skladbe so še danes priljubljene. Takole je v
koncertnem listu Akademskega pevskega zbora ob koncertu, posvečenem
skladatelju, zapisal France Marolt:
»Foerster je temeljna postava slovenske glasbe, one nujne, bitne
kulturne sestavine našega naroda, ki umetno glasbo redno in stal-
no ustvarja in soustvarja, one trajne kulturne žiti, ki v narodnem
snovanju tesno veže skladatelja-izvajalca s poslušalstvom. Foerster
šele je postavil in zahteval te nujne in potrebne premise našega glas-
benega življenja, jih programatično razširil in poglobil, sistematič-
no utrdil ter s svojim velikim delom posvetil. Od svojega nastopa v
Slovencih do pojave Fr. Gerbiča in M. Hubada na polju svetne glas-
be ter do nasledstva St. Premrla v cerkveni glasbi je Foerster prvi
vsestransko oral našo glasbeno ledino in zlasti cerkveno, glasbo te-
meljito preobrazil. Foerster je veliki mojster - zdravnik naše glasbe:
neustrašeno je začel trebiti tuji plevel z naše glasbene njive ter pobi-
jati diletantsko prizadevanje starokopitnih glasbunov in zlaganih
pevoskladnikov.«14
Med njegovimi stvaritvami naj omenim zbor Spak (1910), ki je nastal
že pred prvo svetovno vojno, in je vplivna, odmevna, vrhunska sodobna
skladba. Spak je pomembno, vrhunsko zborovsko delo), s katero se lahko še
danes trudim tekmovati. Stanko Premrl je o tem delu zapisal:
»Dandanašnji moderni glasbeniki sicer Foersterja ne štejejo več
med svoje — zdi se jim namreč že nekoliko prestarinski; a naj re-
čejo moderni, kar hočejo, jaz sem tega mnenja, da bi od naših mo-
14 France Marolt, spremno besedilo o Antonu Foersterju, Akademski pevski zbor v
Ljubljani / Koncertni spored, Ljubljana 1933.
250
