Page 279 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 279
r adio ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja ...
2. Ideologija: družbenopolitični kontekst RL
Imetnike prvih radijskih aparatov v Kraljevni SHS najdemo že leta 1924. To
so bili predvsem premožnejši ljudje, bankirji, direktorji, obrtniki, funkcio-
narji ipd.9 V istem času začnejo v Kraljevini delovati različni klubi radioa-
materjev, za Slovenijo pa je bil še posebej pomemben poskus inženirja Ma-
rija Osane, ki je leta 1926 sestavil prvi radijski oddajnik.10
Slika 1 in 2: Marij Osana (Radio Ljubljana 12, št. 28 (1940), 1.)
Prosvetna zveza, ki je bila krovna kulturna organizacija vseh katoliško
usmerjenih društev, je prepoznala pomen novega medija in kot pripravo na
ustanovitev in upravljanje radijske postaje, pod svojim okriljem ustanovila
gospodarski oddelek in programski oddelek Radia Ljubljana.
Tone Sojar navaja, da je bila jugoslovanska vlada nezainteresirana za
širitev novega komunikacijskega medija. Po eni strani ni želela radia vzeti v
okrilje svoje administracije, po drugi pa se je upirala koncesijam. Pravi, da
je bilo »prej mogoče pridobiti za to tehnično novost patriarha srbske pravo-
slavne cerkve kot pa ministre«.11
9 Knjiga prvih radijskih naročnikov se nahaja v Glasbeni zbirki NUK. Da je bil radio
privilegij premožnih ne povedo zgolj imena prvih radijskih naročnikov temveč tudi
njihovo število. Dvajseta so bil povojna leta, ko je bila domača industrija skromna in
revna. Prav tako je bil radijski aparat določena moda, glede na visoke cene pa pred-
vsem privilegij premožnih.
10 Prim. Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 2. Tehnična enota
2 vsebuje pretežno zapise o začetkih Radia pri nas.
11 Tone Sojar, »Iz zgodovine našega Radia«, str. 4-5, v: Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond
Radiotelevizija Slovenije, t.e. 2.
277
2. Ideologija: družbenopolitični kontekst RL
Imetnike prvih radijskih aparatov v Kraljevni SHS najdemo že leta 1924. To
so bili predvsem premožnejši ljudje, bankirji, direktorji, obrtniki, funkcio-
narji ipd.9 V istem času začnejo v Kraljevini delovati različni klubi radioa-
materjev, za Slovenijo pa je bil še posebej pomemben poskus inženirja Ma-
rija Osane, ki je leta 1926 sestavil prvi radijski oddajnik.10
Slika 1 in 2: Marij Osana (Radio Ljubljana 12, št. 28 (1940), 1.)
Prosvetna zveza, ki je bila krovna kulturna organizacija vseh katoliško
usmerjenih društev, je prepoznala pomen novega medija in kot pripravo na
ustanovitev in upravljanje radijske postaje, pod svojim okriljem ustanovila
gospodarski oddelek in programski oddelek Radia Ljubljana.
Tone Sojar navaja, da je bila jugoslovanska vlada nezainteresirana za
širitev novega komunikacijskega medija. Po eni strani ni želela radia vzeti v
okrilje svoje administracije, po drugi pa se je upirala koncesijam. Pravi, da
je bilo »prej mogoče pridobiti za to tehnično novost patriarha srbske pravo-
slavne cerkve kot pa ministre«.11
9 Knjiga prvih radijskih naročnikov se nahaja v Glasbeni zbirki NUK. Da je bil radio
privilegij premožnih ne povedo zgolj imena prvih radijskih naročnikov temveč tudi
njihovo število. Dvajseta so bil povojna leta, ko je bila domača industrija skromna in
revna. Prav tako je bil radijski aparat določena moda, glede na visoke cene pa pred-
vsem privilegij premožnih.
10 Prim. Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 2. Tehnična enota
2 vsebuje pretežno zapise o začetkih Radia pri nas.
11 Tone Sojar, »Iz zgodovine našega Radia«, str. 4-5, v: Arhiv Slovenije, AS 1215, Fond
Radiotelevizija Slovenije, t.e. 2.
277
