Page 280 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 280
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Spremembe v političnem vrhu Kraljevine SHS leta 1928 so Prosvetni
zvezi omogočile pridobitev koncesije (inženir Osana je bil načelnik v mi-
nistrstvu za Pošto telegraf in telefon v Beogradu).12 V radiofonskem pravil-
niku, ki ga je leta 1929 izdalo Ministrstvo za PTT v Beogradu, je pravilnik
za radijske postaje določal, da so bile vse oddajne postaje pod neposredno
kontrolo državne oblasti, ki naj bi ob nadzoru infrastrukture tudi redno
nadzorovala oddajanje, trajanje oddaj in njihovo kakovost.13 Čeprav si je dr-
žava pridrževala določene pravice nadzorstva nad postajami,14 se teh v pra-
ksi ni posluževala, saj so koncesionarji pri programski politiki postaj delo-
vali povsem avtonomno.
Prosvetna zveza je, kot najmočnejša organizacija kulturnih društev na
Slovenskem, delovala pod okriljem Slovenske ljudske stranke.15 Ob njej je,
za primerjavo delovala še Zveza kulturnih društev, prav tako kulturna or-
ganizacija, ki pa je delovala pod okriljem liberalne stranke.
O vlogi političnih strank v kulturni zgodovina Slovencev pričajo
poglobljene študije Ervina Dolenca, ki v ozadju različnih političnih priza-
devanj in konfliktov prepoznava »stari kulturni boj med liberalizmom in
političnim katolicizmom«.16
Sledijo trije navedki Ervina Dolenca, ki osvetljujejo ozadje ob katerem
je začel delovati in je deloval predvojni Radio Ljubljana:
- »Pomembna komponenta strankarske kulturne politike se je ka-
zala v dejavnosti strankarsko ali vsaj ideološko opredeljenih kul-
turnih organizacij.«17
- »Večji del kulturnega boja v novi državi se je osredotočil na šolo,
ker so oboji ocenili, da je to strateško najpomembnejši boj za pri-
hodnje generacije.« 18
12 Prav tam, str. 6.
13 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1928–1929«, 25, v: Arhiv Slovenije, AS
1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
14 Sojar, »Iz zgodovine našega Radia«, 8.
15 Prim. Ervin Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–
1928 (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996). Isti, Med kulturo in politiko: kulturnopo-
litična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama (Ljubljana: Inštitut za novej-
šo zgodovino, 2010).
16 Dolenc, Med kulturo in politiko, 94.
17 Ervin Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture v prvi Jugoslaviji«, v Preteklost so-
dobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, ur. Zdenko Čepič (Ljubljana:
Inštitut za novejšo zgodovino 1999), 92.
18 Ervin Dolenc, »Kulturni boj v Sloveniji«, Zgodovina v šoli 14, 1–2 (2005): 18.
278
Spremembe v političnem vrhu Kraljevine SHS leta 1928 so Prosvetni
zvezi omogočile pridobitev koncesije (inženir Osana je bil načelnik v mi-
nistrstvu za Pošto telegraf in telefon v Beogradu).12 V radiofonskem pravil-
niku, ki ga je leta 1929 izdalo Ministrstvo za PTT v Beogradu, je pravilnik
za radijske postaje določal, da so bile vse oddajne postaje pod neposredno
kontrolo državne oblasti, ki naj bi ob nadzoru infrastrukture tudi redno
nadzorovala oddajanje, trajanje oddaj in njihovo kakovost.13 Čeprav si je dr-
žava pridrževala določene pravice nadzorstva nad postajami,14 se teh v pra-
ksi ni posluževala, saj so koncesionarji pri programski politiki postaj delo-
vali povsem avtonomno.
Prosvetna zveza je, kot najmočnejša organizacija kulturnih društev na
Slovenskem, delovala pod okriljem Slovenske ljudske stranke.15 Ob njej je,
za primerjavo delovala še Zveza kulturnih društev, prav tako kulturna or-
ganizacija, ki pa je delovala pod okriljem liberalne stranke.
O vlogi političnih strank v kulturni zgodovina Slovencev pričajo
poglobljene študije Ervina Dolenca, ki v ozadju različnih političnih priza-
devanj in konfliktov prepoznava »stari kulturni boj med liberalizmom in
političnim katolicizmom«.16
Sledijo trije navedki Ervina Dolenca, ki osvetljujejo ozadje ob katerem
je začel delovati in je deloval predvojni Radio Ljubljana:
- »Pomembna komponenta strankarske kulturne politike se je ka-
zala v dejavnosti strankarsko ali vsaj ideološko opredeljenih kul-
turnih organizacij.«17
- »Večji del kulturnega boja v novi državi se je osredotočil na šolo,
ker so oboji ocenili, da je to strateško najpomembnejši boj za pri-
hodnje generacije.« 18
12 Prav tam, str. 6.
13 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1928–1929«, 25, v: Arhiv Slovenije, AS
1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
14 Sojar, »Iz zgodovine našega Radia«, 8.
15 Prim. Ervin Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–
1928 (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996). Isti, Med kulturo in politiko: kulturnopo-
litična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama (Ljubljana: Inštitut za novej-
šo zgodovino, 2010).
16 Dolenc, Med kulturo in politiko, 94.
17 Ervin Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture v prvi Jugoslaviji«, v Preteklost so-
dobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, ur. Zdenko Čepič (Ljubljana:
Inštitut za novejšo zgodovino 1999), 92.
18 Ervin Dolenc, »Kulturni boj v Sloveniji«, Zgodovina v šoli 14, 1–2 (2005): 18.
278
