Page 274 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 274
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
dar so kmalu spoznali, da so Slavčki sposobni izvajati glasbeno-tehnično
in izrazno najzahtevnejša dela. Slavčkov repertoar je po izvirnosti in aktu-
alnosti presegel vsa društva, odrasle in mladinske zbore. Z njim se je rodi-
lo pravo glasbeno gibanje, ki je spodbujalo nove in nove mladinske zbore,
nastajanje številnih skladb in notnih zbirk, med pomembne vzgibe pa sodi
tudi revija Grlica, ki sta jo med leti 1933 in 1935 v Zagrebu izdajala Ivan Gr-
bec in Srečko Kumar. Njuna Grlica je postala osrednja revija za izdajanje
sodobno naravnanih jugoslovanskih skladb za mladinske zbore, prinašala
pa je tudi aktualne članke o vlogi in razvoju zborovskega petja in glasbene-
ga pouka v osnovnih šolah.
Trboveljski slavčki so bili slavni doma in na tujem, kjer so jih primer-
jali z obema že omenjenima zboroma, praškim in dunajskim, nekateri pa so
ga postavljali celo na piedestal pred vsemi. Številni koncerti so bili dobro-
delni, v korist rudarskih otrok, pomoči najbolj potrebnim, pa tudi za go-
stovanja in letovanja na morju, kar je bila pevcem najlepša nagrada. Slav-
čkovo poslanstvo je tudi z današnjimi očmi neizmerno: spodbujal je nove
mladinske zbore, ki so zlagoma nadgradili nekoč prevladujoče šablonsko
razredno petje, razvijali vokalno tehniko, izobraževali v glasbeni teoriji ter
kot vrhunec stremeli k višji umetniški ravni poustvarjanja. Gibanje mla-
dinskih zborov smemo šteti za pomemben dejavnik repertoarne tranzicije
k »novemu«, Avgusta Šuligoja pa za najpomembnejšega akterja pri nastaja-
nju in promoviranju mlade slovanske glasbene literature za mladinske zbo-
re. Za njegov zbor je nastalo okrog 800 skladb, izvedenih na koncertih in
radijskih postajah, kar je poslanstvo mladih pevcev še stopnjevalo. Za siste-
matični razvoj mladinskega poustvarjanja je bila zaslužna vrsta napredno
mislečih učiteljev zborovodij, kot so Emil Adamič, Srečko Kumar, Avgust
Šuligoj, Ivan Grbec, Ciril Pregelj, Makso Pirnik, Vasilij Mirk, Jurče Vreže
in drugi, ki so v različnih slovenskih krajih delovali kot zborovodje, sklada-
telji in organizatorji pevskih koncertov. Posebej prelomno je bilo leto 1934,
ko je bil v Ljubljani izveden prvi mladinski pevski festival. S svojo mno-
žično zasnovo je k sodelovanju privabil skoraj vse najvidnejše zborovodje
in njihove sestave. Odmevna prireditev ni ostala brez dolgoročnih vplivov,
med katerimi je potrebno izpostaviti rast novih mladinskih zborov, razšir-
janje umetniško in sodobno naravnanega programa ter poglobljenega pev-
skega izobraževanja. Čeprav je druga svetovna vojna razmah mladinskega
zborovstva nasilno prekinila, je tradicija preživela in se nadaljevala po letu
1945. Novi časi so prinesli drugačne poglede na poslanstvo zborovskega pe-
tja, nove idejne poglede ter ideološko obarvane repertoarje, med kompozi-
272
dar so kmalu spoznali, da so Slavčki sposobni izvajati glasbeno-tehnično
in izrazno najzahtevnejša dela. Slavčkov repertoar je po izvirnosti in aktu-
alnosti presegel vsa društva, odrasle in mladinske zbore. Z njim se je rodi-
lo pravo glasbeno gibanje, ki je spodbujalo nove in nove mladinske zbore,
nastajanje številnih skladb in notnih zbirk, med pomembne vzgibe pa sodi
tudi revija Grlica, ki sta jo med leti 1933 in 1935 v Zagrebu izdajala Ivan Gr-
bec in Srečko Kumar. Njuna Grlica je postala osrednja revija za izdajanje
sodobno naravnanih jugoslovanskih skladb za mladinske zbore, prinašala
pa je tudi aktualne članke o vlogi in razvoju zborovskega petja in glasbene-
ga pouka v osnovnih šolah.
Trboveljski slavčki so bili slavni doma in na tujem, kjer so jih primer-
jali z obema že omenjenima zboroma, praškim in dunajskim, nekateri pa so
ga postavljali celo na piedestal pred vsemi. Številni koncerti so bili dobro-
delni, v korist rudarskih otrok, pomoči najbolj potrebnim, pa tudi za go-
stovanja in letovanja na morju, kar je bila pevcem najlepša nagrada. Slav-
čkovo poslanstvo je tudi z današnjimi očmi neizmerno: spodbujal je nove
mladinske zbore, ki so zlagoma nadgradili nekoč prevladujoče šablonsko
razredno petje, razvijali vokalno tehniko, izobraževali v glasbeni teoriji ter
kot vrhunec stremeli k višji umetniški ravni poustvarjanja. Gibanje mla-
dinskih zborov smemo šteti za pomemben dejavnik repertoarne tranzicije
k »novemu«, Avgusta Šuligoja pa za najpomembnejšega akterja pri nastaja-
nju in promoviranju mlade slovanske glasbene literature za mladinske zbo-
re. Za njegov zbor je nastalo okrog 800 skladb, izvedenih na koncertih in
radijskih postajah, kar je poslanstvo mladih pevcev še stopnjevalo. Za siste-
matični razvoj mladinskega poustvarjanja je bila zaslužna vrsta napredno
mislečih učiteljev zborovodij, kot so Emil Adamič, Srečko Kumar, Avgust
Šuligoj, Ivan Grbec, Ciril Pregelj, Makso Pirnik, Vasilij Mirk, Jurče Vreže
in drugi, ki so v različnih slovenskih krajih delovali kot zborovodje, sklada-
telji in organizatorji pevskih koncertov. Posebej prelomno je bilo leto 1934,
ko je bil v Ljubljani izveden prvi mladinski pevski festival. S svojo mno-
žično zasnovo je k sodelovanju privabil skoraj vse najvidnejše zborovodje
in njihove sestave. Odmevna prireditev ni ostala brez dolgoročnih vplivov,
med katerimi je potrebno izpostaviti rast novih mladinskih zborov, razšir-
janje umetniško in sodobno naravnanega programa ter poglobljenega pev-
skega izobraževanja. Čeprav je druga svetovna vojna razmah mladinskega
zborovstva nasilno prekinila, je tradicija preživela in se nadaljevala po letu
1945. Novi časi so prinesli drugačne poglede na poslanstvo zborovskega pe-
tja, nove idejne poglede ter ideološko obarvane repertoarje, med kompozi-
272
