Page 282 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 282
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
»Temelj kulturnih programov tvori Ljudska univerza. [...] Ljudska
univerza bo potom Radia priredila 360 predavanj, katera tvorijo
zaključno celoto. [...] Estetsko bo širila prosveto z glasbenim progra-
mom pevske in glasbene umetnosti.«22
Radio Ljubljana ni postal v Slovenskem okolju le novi medij, ki se je
kot gospodarsko podjetje moral prilagajati ekonomskim razmeram trga,
temveč je v svojem primarnem poslanstvu uresničeval prosvetno-vzgojno
idejo.
V poročilu iz prvega leta delovanja Radia Ljubljana je med drugim
zapisano:
»Vsaka postaja ima nekaj samoniklega, sebi lastnega. Tako tudi
naša postaja, kakor pravijo inozemski kritiki, se odlikuje tako po
ljudsko-prosvetnem programu, kakor tudi po narodno-glasbenem
delu programa.« 23
Da je bilo štirideset procentov programa namenjenega prosveti in iz-
obrazbi (jezikovna, kmetijska, gospodinjska, higijenska predavanja itd.)
kaže tudi statistično poročilo o oddajah iz leta 1931. Zavest o tem, da sta bili
informativna in zabavna funkcija največ enakovredni če ne že podrejeni
prosvetni, in da je bil potencialni kapital v domačih rokah, je dajala suve-
renost in legitimiteto začetnim letom delovanja Ljubljanske radijske posta-
je. »Logično nujno je bilo in je, da slovenski radio ni delniška družba s tu-
jim kapitalom, ki računa na mastne dividende marveč resnična prosvetna
ustanova, ki hoče služiti in dejansko služi prosveti našega ljudstva,« je napi-
sal urednik radijskega glasila Radio Ljubljana Niko Kuret.24
Za osvetlitev razsežnosti delovanja Radia Ljubljana je pomenljiva sta-
tistika naročnikov, ki kaže, da je bilo v prvih letih njihovo število majhno.25
Ob upoštevanju dejstva, da je Prosvetna zveza leta 1923 imela najmanj
26.000 članov opažamo,26 da je število naraščalo izjemno počasi. To suge-
rira misel, da je imel radio kot nova „inštitucija“ v slovenskem prostoru (še
posebej ob primerjavi s takratnimi evropskimi razmerami) bolj sporadično
22 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana september–oktober 1928«, 16, v: Arhiv Sloveni-
je, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
23 Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1928–1929«, 14.
24 Niko Kuret, »Dve leti slovenskega radia!«, Radio Ljubljana 2, 43 (1930): 1.
25 Statistiko naročnikov je redno objavljalo glasilo Radio Ljubljana, prav tako pa je bila
vključena v vsa poročila o delovanju Radia.
26 Prim. Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1928,
310.
280
»Temelj kulturnih programov tvori Ljudska univerza. [...] Ljudska
univerza bo potom Radia priredila 360 predavanj, katera tvorijo
zaključno celoto. [...] Estetsko bo širila prosveto z glasbenim progra-
mom pevske in glasbene umetnosti.«22
Radio Ljubljana ni postal v Slovenskem okolju le novi medij, ki se je
kot gospodarsko podjetje moral prilagajati ekonomskim razmeram trga,
temveč je v svojem primarnem poslanstvu uresničeval prosvetno-vzgojno
idejo.
V poročilu iz prvega leta delovanja Radia Ljubljana je med drugim
zapisano:
»Vsaka postaja ima nekaj samoniklega, sebi lastnega. Tako tudi
naša postaja, kakor pravijo inozemski kritiki, se odlikuje tako po
ljudsko-prosvetnem programu, kakor tudi po narodno-glasbenem
delu programa.« 23
Da je bilo štirideset procentov programa namenjenega prosveti in iz-
obrazbi (jezikovna, kmetijska, gospodinjska, higijenska predavanja itd.)
kaže tudi statistično poročilo o oddajah iz leta 1931. Zavest o tem, da sta bili
informativna in zabavna funkcija največ enakovredni če ne že podrejeni
prosvetni, in da je bil potencialni kapital v domačih rokah, je dajala suve-
renost in legitimiteto začetnim letom delovanja Ljubljanske radijske posta-
je. »Logično nujno je bilo in je, da slovenski radio ni delniška družba s tu-
jim kapitalom, ki računa na mastne dividende marveč resnična prosvetna
ustanova, ki hoče služiti in dejansko služi prosveti našega ljudstva,« je napi-
sal urednik radijskega glasila Radio Ljubljana Niko Kuret.24
Za osvetlitev razsežnosti delovanja Radia Ljubljana je pomenljiva sta-
tistika naročnikov, ki kaže, da je bilo v prvih letih njihovo število majhno.25
Ob upoštevanju dejstva, da je Prosvetna zveza leta 1923 imela najmanj
26.000 članov opažamo,26 da je število naraščalo izjemno počasi. To suge-
rira misel, da je imel radio kot nova „inštitucija“ v slovenskem prostoru (še
posebej ob primerjavi s takratnimi evropskimi razmerami) bolj sporadično
22 Jože Zorn, »Kronika Radia Ljubljana september–oktober 1928«, 16, v: Arhiv Sloveni-
je, AS 1215, Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 56.
23 Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1928–1929«, 14.
24 Niko Kuret, »Dve leti slovenskega radia!«, Radio Ljubljana 2, 43 (1930): 1.
25 Statistiko naročnikov je redno objavljalo glasilo Radio Ljubljana, prav tako pa je bila
vključena v vsa poročila o delovanju Radia.
26 Prim. Dolenc, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1928,
310.
280
