Page 281 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 281
r adio ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja ...
- »V dvajsetih letih so se pomena dobre in množične, ne le politične
organizacijske mreže zavedali vsi slovenski politiki. «19
Omenjene misli so še posebej pomenljive za razumevanje ozadja na
katerega je bilo vpeto delovanje Radia Ljubljana.
Ko je Prosvetna zveza leta 1925 poslala Jugoslovanskemu klubu v Beo-
grad osnutek za radio pravilnik, je zapisala, da naj bi bila radiofonija v Slo-
veniji namenjena bolj ljudskoprosvetnemu namenu, kakor pa zabavi.20 Po-
udarek na ljudskoprosvetnem je bil torej zgolj simptomatično nadaljevanje
delovanja PZ, ki je v šolah in izobraževanju prepoznala strateški pomen
kulturne in ideološke moči.
Gospodarsko in programsko vodenje Radia je tako prevzel sam vrh
zveze, ki je zasnoval širši programski odbor. Ta je dajal smernice za obli-
kovanje sporeda in skrbel za njegovo uresničitev. Za posamezna področja
(za novinarstvo, literaturo, prosveto, šolstvo, zabavo in glasbo) je bila pro-
gramska skrb dodeljena posameznim referentom, pri čemer je skrb za glas-
bo oziroma glasbeno uredništvo prevzel dr. Anton Dolinar.21
Vsebinsko zasnovo radia je programski odbor dojemal kot nadaljeva-
nje idej Prosvetne zveze, ki je v želji po ustanavljanju Ljudske univerze vi-
dela eno svojih pomembnih nalog.
19 Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture v prvi Jugoslaviji«, 93.
20 Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1927–1928«, 10. Zorn navaja: »Iz raznih
listin, zapisov in izjav izhaja dejstvo, da se je pred ustanovitvijo radijske postaje v
Ljubljani za njeno ustanovitev in njeno eksploatacijo zavzemala med prosvetnimi
organizacijami edinole Prosvetna zveza v Ljubljani. Njen tajnik Vinko Zor pred
razpustom Prosvetne zveze in predvojni vodja politično gospodarskih oddaj –
razen za časa prvega komesariata od 1933 do 1936 l. – je dal med drugim uredniku
Radia Ljubljana Niku Kuretu ob šesti obletnici ljubljanskega radia med drugim tudi
naslednjo izjavo na vprašanje: »Kako je prišlo do ustanovitve slovenskega radia?« [...]
Izjavil je: 'V zapisniku sej PZ / Prosvetne zveze / je zapisano, da sem 31. marca 1925
poročal o važni nalogi radia za širjenje narodne prosvete. Pri isti seji se je osnoval
radio-klub. [...] Že aprila smo poslali osnutek za radio-pravilnik Jugoslovanskemu
klubu v Beograd. Popravili smo ga v tem smislu, da bi naj radiofonija služila pri nas
bolj ljudskoprosvetnemu delu kakor zabavi. Prvi vpogled v radiofonijo sem dobil
majnika 1926 v Londonu, kjer sem se mudil tri mesece. Ko sem se vrnil iz Anglije,
smo začeli v Akademskem domu na Miklošičevi cesti z radio-večeri. Na jesen istega
leta sva se vozila z ing. Sernecem od Jesenic do Ljubljane. Ob tej priliki je pogovor
nanesel na radiofonijo in gospod inženjer me je opozoril, da bo to vprašanje pri nas
kmalu aktualno. In 3. marca 1927 je Prosvetna zveza zaprosila za koncesijo. Osnovali
smo gospodarski in programski odsek, ki sta začela tekom leta 1927 že pripravljati
vse, kar je bilo potrebno za slovensko radiofonijo...’«
21 Prav tam, 16–17.
279
- »V dvajsetih letih so se pomena dobre in množične, ne le politične
organizacijske mreže zavedali vsi slovenski politiki. «19
Omenjene misli so še posebej pomenljive za razumevanje ozadja na
katerega je bilo vpeto delovanje Radia Ljubljana.
Ko je Prosvetna zveza leta 1925 poslala Jugoslovanskemu klubu v Beo-
grad osnutek za radio pravilnik, je zapisala, da naj bi bila radiofonija v Slo-
veniji namenjena bolj ljudskoprosvetnemu namenu, kakor pa zabavi.20 Po-
udarek na ljudskoprosvetnem je bil torej zgolj simptomatično nadaljevanje
delovanja PZ, ki je v šolah in izobraževanju prepoznala strateški pomen
kulturne in ideološke moči.
Gospodarsko in programsko vodenje Radia je tako prevzel sam vrh
zveze, ki je zasnoval širši programski odbor. Ta je dajal smernice za obli-
kovanje sporeda in skrbel za njegovo uresničitev. Za posamezna področja
(za novinarstvo, literaturo, prosveto, šolstvo, zabavo in glasbo) je bila pro-
gramska skrb dodeljena posameznim referentom, pri čemer je skrb za glas-
bo oziroma glasbeno uredništvo prevzel dr. Anton Dolinar.21
Vsebinsko zasnovo radia je programski odbor dojemal kot nadaljeva-
nje idej Prosvetne zveze, ki je v želji po ustanavljanju Ljudske univerze vi-
dela eno svojih pomembnih nalog.
19 Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture v prvi Jugoslaviji«, 93.
20 Zorn, »Kronika Radia Ljubljana za leto 1927–1928«, 10. Zorn navaja: »Iz raznih
listin, zapisov in izjav izhaja dejstvo, da se je pred ustanovitvijo radijske postaje v
Ljubljani za njeno ustanovitev in njeno eksploatacijo zavzemala med prosvetnimi
organizacijami edinole Prosvetna zveza v Ljubljani. Njen tajnik Vinko Zor pred
razpustom Prosvetne zveze in predvojni vodja politično gospodarskih oddaj –
razen za časa prvega komesariata od 1933 do 1936 l. – je dal med drugim uredniku
Radia Ljubljana Niku Kuretu ob šesti obletnici ljubljanskega radia med drugim tudi
naslednjo izjavo na vprašanje: »Kako je prišlo do ustanovitve slovenskega radia?« [...]
Izjavil je: 'V zapisniku sej PZ / Prosvetne zveze / je zapisano, da sem 31. marca 1925
poročal o važni nalogi radia za širjenje narodne prosvete. Pri isti seji se je osnoval
radio-klub. [...] Že aprila smo poslali osnutek za radio-pravilnik Jugoslovanskemu
klubu v Beograd. Popravili smo ga v tem smislu, da bi naj radiofonija služila pri nas
bolj ljudskoprosvetnemu delu kakor zabavi. Prvi vpogled v radiofonijo sem dobil
majnika 1926 v Londonu, kjer sem se mudil tri mesece. Ko sem se vrnil iz Anglije,
smo začeli v Akademskem domu na Miklošičevi cesti z radio-večeri. Na jesen istega
leta sva se vozila z ing. Sernecem od Jesenic do Ljubljane. Ob tej priliki je pogovor
nanesel na radiofonijo in gospod inženjer me je opozoril, da bo to vprašanje pri nas
kmalu aktualno. In 3. marca 1927 je Prosvetna zveza zaprosila za koncesijo. Osnovali
smo gospodarski in programski odsek, ki sta začela tekom leta 1927 že pripravljati
vse, kar je bilo potrebno za slovensko radiofonijo...’«
21 Prav tam, 16–17.
279
