Page 339 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 339
k ačji pastir – la libellula: glasbena večjezičnost oper e pavleta mer kuja

sko radijsko postajo v Trstu.59 Kar ga je privlačilo v tej geografsko in zgo-
dovinsko izolirani dolini, niso bili samo jezikovni arhaizmi, ampak tudi
glasbene specifike rezijanske glasbe, ki jih je podrobneje opisal in predsta-
vil v svojih etnomuzikoloških spisih. V njih je izpostavil tri osnovne zna-
čilnosti: netemperirani sistem, za katerega je Merkù sicer priznaval, da
počasi izginja pod vplivom medijev; bordun kot edino spremljavo glasu
ali glavnega glasbila (posledično sta prisotna samo dva glasova, melodič-
ni in bordunski glas); peterni ritem, kjer se izmenjujeta binarni in ternar-
ni ritem (npr. 2/4 + 3/4 ali 6/8 + 9/8).60 Nazorne primere take glasbe lahko
najdemo v Merkujevi knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, še poseb-
no med tistimi ljudskimi napevi, ki jih je Merkù posnel v vasi Bila med le-
toma 1968 in 1974.61

V notnem primeru 6 lahko vidimo, kako je Merkù zvesto sledil tem
vzorom in jih potem variiral, tako da petje ohranja svoje arhaično vzdušje,
vendar rezijanski vpliv ni takoj prepoznaven. Skladatelj je najprej odstra-
nil vsak možni namig na temperiran sistem, saj zbor nastopi sam, brez
instrumentalne spremljave, to zahtevo pa je Merkù podkrepil z oznako
orchestra tacet. Nato je v petje vključil dvojni bordun, ki ga je postavil v
zgornje glasove (soprane, tenorje) in ne v bas, kot je sicer značilno za tra-
dicionalno rezijansko petje. Tudi prisotnost štirih glasov je nenavadna,
saj je rezijansko petje večinoma dvoglasno. Nenazadnje je tu še metrič-
na podoba: Merkù je rezijanski peterni ritem podvojil, tako da je names-
to značilnega 2+3 uporabil metrično oznako 4+6. S tem je slovenski vpliv
vsaj deloma izpričan: Merkù ga je prevzel iz ljudskega izročila in to v nje-
govi najbolj arhaični podobi, ki se je v periferni in izolirani Reziji ohrani-
la skozi dolga stoletja.62

59 Prim. Merkù, Pajčevina in kruh, 23–24; Pavle Merkù, pismo Primožu Ramovšu, 23.
nov. 1967, v Ramovš, »Kronika«.

60 Izjemoma v članku »Značilnosti in posebnosti« iz leta 1977 dodaja še heterofonijo
v triglasnih pesmih. Prim. Pavle Merkù, »Polifonia primitiva nei canti popolari re-
ligiosi della Val di Resia«, v Le polifonie primitive in Friuli e in Europa, atti del con-
gresso internazionale Cividale del Friuli, 22–24 agosto 1980, Miscellanea musicolo-
gica 4, ur. Cesare Corsi in Pierluigi Petrobelli (Roma: Edizioni Torre d‘Orfeo, 1989),
349–354; Merkù, Poslušam, 19–20; Merkù, »Značilnosti in posebnosti«, 180.

61 Prim. Merkù, Ljudsko izročilo, 397–400.
62 Podoben način komponiranja lahko zasledimo v zborovski skladbi Mračnina (1977),

ki je ravno tako kot opera nastala na podlagi besedila Svetlane Makarovič. Tudi v
tem primeru je skladatelj razširil vokalno zasedbo na štiriglasni ženski zbor SSAA,
vendar nam prisotnost borduna, nad katerim se večkrat pojavlja interval sekunde, in
pogosto izmenjavanje binarnega ter ternarnega ritma takoj prikličeta v spomin rezi-
jansko pesem.

337
   334   335   336   337   338   339   340   341   342   343   344