Page 9 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 9
1 Uvod
Generacija mladih, ki prihaja v izobraževalni sistem ali pa je vanj že
vključena, je rojena v času sodobne informacijsko-komunikacijske teh-
nologije (i k t). Gre za generacijo, ki jo strokovnjaki opisujejo kot digi-
talne domorodce (Prensky 2001), »milenijce« (Howe in Strauss 2009),
»net generacijo« (Oblinger in Oblinger 2005) ali »homo zappiense«
(Veen in Vrakking 2006). Ta generacija je izpostavljena velikim koli-
činam različnih podatkov, zaradi česar je razmejevanje med informaci-
jami in dezinformacijami težko (Flogie idr. 2014). Tako je danes učin-
kovito sprejemanje, vrednotenje in predelovanje informacij v uporabno
znanje ključna veščina. Mladi morajo ta znanja, vrednote in veščine
pridobiti že v izobraževalnem procesu. Le tako se bodo lahko aktivno
vključili na trg dela, se vseživljenjsko izobraževali in bili vključeni v
sodobno družbo. Znanja, spretnosti in veščine za uporabo ik t imenu-
jemo digitalna pismenost.
Gilster (1997) slednjo opredeli kot zmožnost razumevanja in uporabe
informacij, dosegljivih v različnih formatih iz različnih digitalnih virov.
Digitalna pismenost tako vključuje zmožnost rabe digitalne tehnolo-
gije, komunikacijskih orodij in omrežij s ciljem identifikacije, vrednote-
nja, uporabe in ustvarjanja novih informacij. Digitalno pismen uporab-
nik izkazuje interes in zmožnost iskanja in uporabe informacij, izgra-
dnje novega znanja in komuniciranja z drugimi uporabniki. Digitalno
pismen posameznik je lahko aktiven član družbe (Junge in Hadjivassi-
liou 2015). Med raziskovalci obstaja strinjanje, da različne pismenosti,
povezane z i k t, stremijo k skupnemu konceptu digitalne pismenosti
(Tornero 2004). V desetletju po prvi omembi tega pojma je bilo predsta-
vljenih več različnih opredelitev. Večina avtorjev je digitalno pismenost
predstavila kot rezultat kompleksnih povezav posameznikovih sposob-
nosti, veščin in znanja. Tornero (2004) jo opredeli kot skupek naslednjih
zmožnosti: tehničnih veščin, intelektualnih kompetence in kompetenc
odgovornega državljana. Te zmožnosti omogočajo razvoj posameznika
v informacijski družbi. Pietrass (2007) poudarja kritično razumevanje
9
Generacija mladih, ki prihaja v izobraževalni sistem ali pa je vanj že
vključena, je rojena v času sodobne informacijsko-komunikacijske teh-
nologije (i k t). Gre za generacijo, ki jo strokovnjaki opisujejo kot digi-
talne domorodce (Prensky 2001), »milenijce« (Howe in Strauss 2009),
»net generacijo« (Oblinger in Oblinger 2005) ali »homo zappiense«
(Veen in Vrakking 2006). Ta generacija je izpostavljena velikim koli-
činam različnih podatkov, zaradi česar je razmejevanje med informaci-
jami in dezinformacijami težko (Flogie idr. 2014). Tako je danes učin-
kovito sprejemanje, vrednotenje in predelovanje informacij v uporabno
znanje ključna veščina. Mladi morajo ta znanja, vrednote in veščine
pridobiti že v izobraževalnem procesu. Le tako se bodo lahko aktivno
vključili na trg dela, se vseživljenjsko izobraževali in bili vključeni v
sodobno družbo. Znanja, spretnosti in veščine za uporabo ik t imenu-
jemo digitalna pismenost.
Gilster (1997) slednjo opredeli kot zmožnost razumevanja in uporabe
informacij, dosegljivih v različnih formatih iz različnih digitalnih virov.
Digitalna pismenost tako vključuje zmožnost rabe digitalne tehnolo-
gije, komunikacijskih orodij in omrežij s ciljem identifikacije, vrednote-
nja, uporabe in ustvarjanja novih informacij. Digitalno pismen uporab-
nik izkazuje interes in zmožnost iskanja in uporabe informacij, izgra-
dnje novega znanja in komuniciranja z drugimi uporabniki. Digitalno
pismen posameznik je lahko aktiven član družbe (Junge in Hadjivassi-
liou 2015). Med raziskovalci obstaja strinjanje, da različne pismenosti,
povezane z i k t, stremijo k skupnemu konceptu digitalne pismenosti
(Tornero 2004). V desetletju po prvi omembi tega pojma je bilo predsta-
vljenih več različnih opredelitev. Večina avtorjev je digitalno pismenost
predstavila kot rezultat kompleksnih povezav posameznikovih sposob-
nosti, veščin in znanja. Tornero (2004) jo opredeli kot skupek naslednjih
zmožnosti: tehničnih veščin, intelektualnih kompetence in kompetenc
odgovornega državljana. Te zmožnosti omogočajo razvoj posameznika
v informacijski družbi. Pietrass (2007) poudarja kritično razumevanje
9
