Page 12 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 12
1 Uvod
Tehnološki razvoj, predvsem pa povečanje dostopnosti do interneta,
je spremenil način življenja in delovanja otrok tako v šoli kot doma.
Če je bil še leta 2005 spletni promet zasebnih uporabnikov primerljiv s
spletnim prometom poslovnih uporabnikov, se je leta 2011 to razmerje
spremenilo v 4 : 1 v korist zasebnih uporabnikov. Posebno velik skok je
na področju mobilnega dostopa do spleta, ki je od leta 2006 do leta 2011
narasel kar za 150-krat (oecd 2013). Raziskava Statističnega urada Re-
publike Slovenije (2015b) je pokazala, da ima dostop do interneta 78
vseh gospodinjstev, uporablja pa ga 73 oseb, starih od 16 do 74 let. V
primerjavi z letom 2013 se je povečal delež uporabnikov s prenosnimi
napravami (prenosniki – 60 leta 2015 v primerjavi s 56 leta 2013; ta-
blični računalniki – 24 v primerjavi s 16 leta 2013). Močno se je pove-
čal delež uporabnikov mobilnega dostopa do interneta (vsaj 3g), in sicer
na 52 v primerjavi s 34 leta 2013. Evropski statistični urad (v nada-
ljevanju Eurostat) v raziskavi o rabi interneta in i k t zbira podatke o
spretnostih in veščinah posameznikov. V okviru indikatorjev digitalne
agende Evrope⁸ za leto 2015 je le 12,3 posameznikov v Sloveniji ka-
dar koli napisalo računalniški program⁹ in le 10,3 jih je ustvarilo svojo
spletno stran. Raziskava na strani trga dela pokaže, da 47,6 vseh za-
poslenih pri svojem delu uporablja računalnik, hkrati pa jih 17,8 meni,
da njihovo znanje s področja ik t ne zadošča zahtevam delodajalca.
V srednješolske programe gimnazije (splošne in strokovne) se v pov-
prečju vpiše med 35 in 40 populacije, ki zaključi devetletno obvezno
šolanje (Statistični urad Republike Slovenije 2015a). Gimnazijski pro-
grami se delijo na splošni program in programe strokovnih tehniških,
ekonomskih in umetniških smeri. Med cilji prenove programov, ki je po-
tekala v letih 2008–2014, je bilo med razvojnimi prioritetami tudi spod-
bujanje razvoja digitalne pismenosti skozi uporabo ik t pri vseh pred-
metih. Strategija prenove je vključevala uvedbo prilagodljivega predme-
tnika v povezavi z raznolikimi učnimi metodami, ki spodbujajo sode-
lovanje dijakov, ustvarjalnost in zadovoljstvo, kritično razmišljanje in
reševanje problemov. Smiselna raba i k t je vključena v vseh ciljih pre-
nove oziroma v celoten kurikul, kar omogoča preoblikovanje učenja in
ustvarjanje bogatega interaktivnega okolja (u n e s co 2005).
Na osnovi spremenjenih učnih programov, izobraževanja učiteljev
⁸ Digital Agenda for Europe Scoreboard.
⁹ Posamezniki, ki so za pisanje računalniškega programa uporabljali specializirani pro-
gramski jezik.
12
Tehnološki razvoj, predvsem pa povečanje dostopnosti do interneta,
je spremenil način življenja in delovanja otrok tako v šoli kot doma.
Če je bil še leta 2005 spletni promet zasebnih uporabnikov primerljiv s
spletnim prometom poslovnih uporabnikov, se je leta 2011 to razmerje
spremenilo v 4 : 1 v korist zasebnih uporabnikov. Posebno velik skok je
na področju mobilnega dostopa do spleta, ki je od leta 2006 do leta 2011
narasel kar za 150-krat (oecd 2013). Raziskava Statističnega urada Re-
publike Slovenije (2015b) je pokazala, da ima dostop do interneta 78
vseh gospodinjstev, uporablja pa ga 73 oseb, starih od 16 do 74 let. V
primerjavi z letom 2013 se je povečal delež uporabnikov s prenosnimi
napravami (prenosniki – 60 leta 2015 v primerjavi s 56 leta 2013; ta-
blični računalniki – 24 v primerjavi s 16 leta 2013). Močno se je pove-
čal delež uporabnikov mobilnega dostopa do interneta (vsaj 3g), in sicer
na 52 v primerjavi s 34 leta 2013. Evropski statistični urad (v nada-
ljevanju Eurostat) v raziskavi o rabi interneta in i k t zbira podatke o
spretnostih in veščinah posameznikov. V okviru indikatorjev digitalne
agende Evrope⁸ za leto 2015 je le 12,3 posameznikov v Sloveniji ka-
dar koli napisalo računalniški program⁹ in le 10,3 jih je ustvarilo svojo
spletno stran. Raziskava na strani trga dela pokaže, da 47,6 vseh za-
poslenih pri svojem delu uporablja računalnik, hkrati pa jih 17,8 meni,
da njihovo znanje s področja ik t ne zadošča zahtevam delodajalca.
V srednješolske programe gimnazije (splošne in strokovne) se v pov-
prečju vpiše med 35 in 40 populacije, ki zaključi devetletno obvezno
šolanje (Statistični urad Republike Slovenije 2015a). Gimnazijski pro-
grami se delijo na splošni program in programe strokovnih tehniških,
ekonomskih in umetniških smeri. Med cilji prenove programov, ki je po-
tekala v letih 2008–2014, je bilo med razvojnimi prioritetami tudi spod-
bujanje razvoja digitalne pismenosti skozi uporabo ik t pri vseh pred-
metih. Strategija prenove je vključevala uvedbo prilagodljivega predme-
tnika v povezavi z raznolikimi učnimi metodami, ki spodbujajo sode-
lovanje dijakov, ustvarjalnost in zadovoljstvo, kritično razmišljanje in
reševanje problemov. Smiselna raba i k t je vključena v vseh ciljih pre-
nove oziroma v celoten kurikul, kar omogoča preoblikovanje učenja in
ustvarjanje bogatega interaktivnega okolja (u n e s co 2005).
Na osnovi spremenjenih učnih programov, izobraževanja učiteljev
⁸ Digital Agenda for Europe Scoreboard.
⁹ Posamezniki, ki so za pisanje računalniškega programa uporabljali specializirani pro-
gramski jezik.
12
