Page 13 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod 1
za rabo ikt prek projektov Računalniškega opismenjevanja (ro 1994–
2003) in E-šolstva (2008–2013) ter opravljenih raziskav (Brečko, Veho-
var in Dolničar 2008) ugotavljamo, da so v slovenskih šolah izpolnjeni
zadostni pogoji za sodobno, z ik t podprto poučevanje in s tem za ra-
zvoj veščin digitalne pismenosti. Raziskava Eurostata¹⁰ je pokazala, da v
Sloveniji kar 83 (povprečje eu-28 je 74 ) mladostnikov med 16. in 19.
letom kot glavni vir pridobivanja digitalnih spretnosti navaja formalno
izobraževanje v šoli.
Opravljena raziskava računalniške in internetne pismenosti sloven-
ske mladine (Sulčič 2011) kaže, da bi le 53,7 dijakov in 63,6 študentov
pridobilo računalniško spričevalo e c d l.¹¹ Primerljiva raziskava med
italijanskimi mladostniki (Calvani idr. 2012) pa je pokazala, da je pri-
čakovano raven 75 odstotne uspešnosti dosegla le četrtina srednješol-
cev. Sklepamo, da je tudi pri slovenski srednješolski populaciji napredek
premajhen in za razvoj informacijske družbe neustrezen. Glede na vsa
prizadevanja za dvig digitalne pismenosti v nacionalnem in evropskem
prostoru, smo z raziskavo želeli preveriti, kaj se dogaja z digitalno pi-
smenostjo 35–40 srednješolske populacije,¹² ki se vpiše v gimnazijske
izobraževalne programe.
V okviru teoretičnega ozadja naše empirične raziskave najprej pred-
stavljamo osnovno terminologijo ter metodološke okvire za merjenje
digitalne pismenosti. Sledi predstavitev srednješolskega izobraževanja
v Sloveniji, s poudarkom na gimnazijskem izobraževanju, ki je predmet
empirične raziskave, predstavljene v drugem delu monografije. Izbor
področja raziskovanja temelji na dejstvu, da so bili gimnazijski programi
leta 2008 prenovljeni, prenova pa je vključevala spodbujanje digitalne
pismenosti dijakov. Zanimalo nas je, kako prenovljeni kurikul vpliva na
razvoj digitalnih kompetenc dijakov gimnazijskih programov. Zato smo
v raziskavo vključili le dijake 1. in 4. letnikov splošnih in strokovnih gi-
mnazijskih programov. Seveda smo predpostavljali, da se izobraževalni
proces gimnazijskih programov izvaja skladno s prenovljenim kuriku-
lom in da imajo šole za to izpolnjene potrebne materialne pogoje. Raz-
iskavo smo izvedli s predpostavko, da se bodo povabljene šole odzvale
na vabilo in bodo njihova vodstva pripravljena sodelovati pri anketira-
¹⁰ Glej http://ec.europa.eu/eurostat.
¹¹ Glej http://www.ecdl.si.
¹² Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2015a) se v gimnazijske programe
vključuje 25 do 40 generacije, ki zaključuje osnovnošolsko izobraževanje.
13
za rabo ikt prek projektov Računalniškega opismenjevanja (ro 1994–
2003) in E-šolstva (2008–2013) ter opravljenih raziskav (Brečko, Veho-
var in Dolničar 2008) ugotavljamo, da so v slovenskih šolah izpolnjeni
zadostni pogoji za sodobno, z ik t podprto poučevanje in s tem za ra-
zvoj veščin digitalne pismenosti. Raziskava Eurostata¹⁰ je pokazala, da v
Sloveniji kar 83 (povprečje eu-28 je 74 ) mladostnikov med 16. in 19.
letom kot glavni vir pridobivanja digitalnih spretnosti navaja formalno
izobraževanje v šoli.
Opravljena raziskava računalniške in internetne pismenosti sloven-
ske mladine (Sulčič 2011) kaže, da bi le 53,7 dijakov in 63,6 študentov
pridobilo računalniško spričevalo e c d l.¹¹ Primerljiva raziskava med
italijanskimi mladostniki (Calvani idr. 2012) pa je pokazala, da je pri-
čakovano raven 75 odstotne uspešnosti dosegla le četrtina srednješol-
cev. Sklepamo, da je tudi pri slovenski srednješolski populaciji napredek
premajhen in za razvoj informacijske družbe neustrezen. Glede na vsa
prizadevanja za dvig digitalne pismenosti v nacionalnem in evropskem
prostoru, smo z raziskavo želeli preveriti, kaj se dogaja z digitalno pi-
smenostjo 35–40 srednješolske populacije,¹² ki se vpiše v gimnazijske
izobraževalne programe.
V okviru teoretičnega ozadja naše empirične raziskave najprej pred-
stavljamo osnovno terminologijo ter metodološke okvire za merjenje
digitalne pismenosti. Sledi predstavitev srednješolskega izobraževanja
v Sloveniji, s poudarkom na gimnazijskem izobraževanju, ki je predmet
empirične raziskave, predstavljene v drugem delu monografije. Izbor
področja raziskovanja temelji na dejstvu, da so bili gimnazijski programi
leta 2008 prenovljeni, prenova pa je vključevala spodbujanje digitalne
pismenosti dijakov. Zanimalo nas je, kako prenovljeni kurikul vpliva na
razvoj digitalnih kompetenc dijakov gimnazijskih programov. Zato smo
v raziskavo vključili le dijake 1. in 4. letnikov splošnih in strokovnih gi-
mnazijskih programov. Seveda smo predpostavljali, da se izobraževalni
proces gimnazijskih programov izvaja skladno s prenovljenim kuriku-
lom in da imajo šole za to izpolnjene potrebne materialne pogoje. Raz-
iskavo smo izvedli s predpostavko, da se bodo povabljene šole odzvale
na vabilo in bodo njihova vodstva pripravljena sodelovati pri anketira-
¹⁰ Glej http://ec.europa.eu/eurostat.
¹¹ Glej http://www.ecdl.si.
¹² Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2015a) se v gimnazijske programe
vključuje 25 do 40 generacije, ki zaključuje osnovnošolsko izobraževanje.
13
