Page 94 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 94
6 Sklepna razmišljanja
načrtov opredeljena kot orodje, s katerim si dijaki lahko pomagajo pri
iskanju in zbiranju informacij, ali pa kot orodje za pisanje in predstavi-
tve. Menimo, da bi sistematičnejša vključitev rabe ikt v smeri spreme-
njenih načinov in metod dela, ki jo ik t omogoča, lahko prinesla boljši
končni učinek pri razvoju digitalne pismenosti dijakov.
Predpogoj za razvoj digitalne pismenosti dijakov je ustrezna opre-
mljenost šol in usposobljenost učiteljev za rabo ik t, zato smo v nada-
ljevanju raziskali stanje v slovenskih šolah. Glede na rezultate medna-
rodnih raziskav in projekte, namenjene spodbujanju rabe ikt, ki so bili
izvedeni v Sloveniji, lahko sklepamo, da so slovenske šole v povprečju
tehnološko dobro opremljene. Velik korak naprej na področju usposab-
ljanja učiteljev za rabo i k t je bil narejen s projektom E-šolstvo, izo-
braževanje učiteljev pa je ves čas mogoče v okviru stalnega strokovnega
izpopolnjevanja.
V empiričnem delu raziskave smo izvedli raziskavo, v katero smo
vključili dijake 1. in 4. letnikov vseh gimnazijskih programov. Izvedli
smo jo prek spletnega vprašalnika. Prejeli smo 490 popolnoma rešenih
vprašalnikov, kar predstavlja 3,2-odstotni odziv. Med anketiranci je bilo
52 fantov in 70 dijakov splošnih gimnazij.
Raziskava je pokazala, da imajo skoraj vsi dijaki (95 ) doma nami-
zni ali prenosni računalnik in v enakem deležu tudi pametni telefon, s
katerim vsak dan dostopajo do interneta. Najpogostejša naprava za do-
stopanje do interneta je pametni telefon, na kar bi bilo smiselno misliti
ob pripravi učnih gradiv, prilagojenih za mobilne naprave.
Med aktivnostmi, ki jih anketiranci najpogosteje izvajajo na inter-
netu, sta komuniciranje, ki poteka prek pošiljanja sporočil, in iskanje
informacij za osebno rabo ali v namene šolskih nalog. Preseneča poda-
tek, da zelo malo anketirancev uporablja storitve shranjevanja datotek v
oblaku (25 ), komuniciranja prek videokonferenc (6 ) in pisanje sple-
tnega dnevnika (3 ). Vse te storitve so dijakom na voljo za brezplačno
rabo prek Arnesa – Akademske in raziskovalne mreže Slovenije.¹
Čeprav mednarodne raziskave kažejo, da učenci svoje znanje s pod-
ročja i k t večinoma pridobivajo v procesu izobraževanja, se je v naši
raziskavi pokazalo, da kar 52 dijakov svoje znanje s področja rabe ikt
pridobiva s samoučenjem prek različnih virov na internetu.
Razveseljiv je podatek, da 50 anketirancev ikt v šoli uporablja ne-
kajkrat na teden, 21 pa celo vsak dan. Manj spodbuden pa je podatek,
¹ Glej https://www.arnes.si/storitve/storitve-za-posameznike/.
94
načrtov opredeljena kot orodje, s katerim si dijaki lahko pomagajo pri
iskanju in zbiranju informacij, ali pa kot orodje za pisanje in predstavi-
tve. Menimo, da bi sistematičnejša vključitev rabe ikt v smeri spreme-
njenih načinov in metod dela, ki jo ik t omogoča, lahko prinesla boljši
končni učinek pri razvoju digitalne pismenosti dijakov.
Predpogoj za razvoj digitalne pismenosti dijakov je ustrezna opre-
mljenost šol in usposobljenost učiteljev za rabo ik t, zato smo v nada-
ljevanju raziskali stanje v slovenskih šolah. Glede na rezultate medna-
rodnih raziskav in projekte, namenjene spodbujanju rabe ikt, ki so bili
izvedeni v Sloveniji, lahko sklepamo, da so slovenske šole v povprečju
tehnološko dobro opremljene. Velik korak naprej na področju usposab-
ljanja učiteljev za rabo i k t je bil narejen s projektom E-šolstvo, izo-
braževanje učiteljev pa je ves čas mogoče v okviru stalnega strokovnega
izpopolnjevanja.
V empiričnem delu raziskave smo izvedli raziskavo, v katero smo
vključili dijake 1. in 4. letnikov vseh gimnazijskih programov. Izvedli
smo jo prek spletnega vprašalnika. Prejeli smo 490 popolnoma rešenih
vprašalnikov, kar predstavlja 3,2-odstotni odziv. Med anketiranci je bilo
52 fantov in 70 dijakov splošnih gimnazij.
Raziskava je pokazala, da imajo skoraj vsi dijaki (95 ) doma nami-
zni ali prenosni računalnik in v enakem deležu tudi pametni telefon, s
katerim vsak dan dostopajo do interneta. Najpogostejša naprava za do-
stopanje do interneta je pametni telefon, na kar bi bilo smiselno misliti
ob pripravi učnih gradiv, prilagojenih za mobilne naprave.
Med aktivnostmi, ki jih anketiranci najpogosteje izvajajo na inter-
netu, sta komuniciranje, ki poteka prek pošiljanja sporočil, in iskanje
informacij za osebno rabo ali v namene šolskih nalog. Preseneča poda-
tek, da zelo malo anketirancev uporablja storitve shranjevanja datotek v
oblaku (25 ), komuniciranja prek videokonferenc (6 ) in pisanje sple-
tnega dnevnika (3 ). Vse te storitve so dijakom na voljo za brezplačno
rabo prek Arnesa – Akademske in raziskovalne mreže Slovenije.¹
Čeprav mednarodne raziskave kažejo, da učenci svoje znanje s pod-
ročja i k t večinoma pridobivajo v procesu izobraževanja, se je v naši
raziskavi pokazalo, da kar 52 dijakov svoje znanje s področja rabe ikt
pridobiva s samoučenjem prek različnih virov na internetu.
Razveseljiv je podatek, da 50 anketirancev ikt v šoli uporablja ne-
kajkrat na teden, 21 pa celo vsak dan. Manj spodbuden pa je podatek,
¹ Glej https://www.arnes.si/storitve/storitve-za-posameznike/.
94
