Page 95 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 95
Sklepna razmišljanja 6
da je 42 te uporabe omejene le na enega ali dva predmeta v šoli, kar
kaže na zelo neenakomerno vključevanje rabe ik t v poučevanje.
Digitalno pismenost smo merili po modelu d c a, ki preverja tri di-
menzije, in sicer tehnološko, kognitivno in etično. Skupno so anketi-
ranci v povprečju dosegli 62,4 točk, kar je nizek rezultat. Več kot 75-
odstotno uspešnost, ki naj bi izkazovala ustrezno digitalno pismenost,
je doseglo le 12,9 dijakov. Pričakovano so bili dijaki najuspešnejši pri
tehnološki dimenziji, kjer je bila uspešnost v povprečju 77,1 . Skle-
pamo lahko, da so dijaki vešči reševanja osnovnih tehničnih problemov,
uporabe osnovne programske opreme in da poznajo osnovne tehno-
loške koncepte. Precej slabša uspešnost se je pokazala pri kognitivni
(54,5 ) in etični dimenziji (55,6 ). Iz teh rezultatov lahko sklepamo,
da so dijaki manj vešči vrednotenja pridobljenih informacij, logičnih
miselnih procesov in sestavljanja pridobljenih informacij v nova zna-
nja. Dijaki tudi niso v dovolj visoki meri sposobni konstruktivnega so-
delovanja, spoštovanja sebe in drugih pri komuniciranju na internetu.
Težave imajo tudi pri razumevanju razsežnosti digitalnega razkoraka v
družbi.
Z raziskavo smo preverjali štiri hipoteze, predstavljene v uvodu mo-
nografije. Posamezne spremenljivke smo združili v dimenzije po mo-
delu d ca.
Pri prvi hipotezi smo predpostavljali, da obstaja statistično značilna
povezanost med intenzivnostjo rabe ikt pri delu v šoli in doseženim re-
zultatom pri merjenju digitalne pismenosti. Pri preverjanju te hipoteze
smo uporabili korelacijsko analizo, ki je pokazala pozitivno korelacijo, a
ta ni bila statistično značilna. Hipoteze 1 tako ne moremo sprejeti in ne
moremo trditi, da obstaja statistično značilna povezanost med inten-
zivnost rabe ikt in digitalno pismenostjo dijakov gimnazijskih progra-
mov.
Pri drugi hipotezi smo preverjali, ali dijaki strokovnih gimnazij pri
posameznih dimenzijah digitalne pismenosti dosegajo boljši rezultat
od dijakov splošnih gimnazij. Normalnost porazdelitve spremenljivke
Vrsta gimnazijskega programa smo preverili s pomočjo Kolmogorov-
Smirnovega in Shapiro-Wilkovega testa, statistično značilnost razlik pa
s pomočjo neparametričnega Mann-Whitneyjevega testa. Analiza je po-
kazala, da v posameznih dimenzijah digitalne pismenosti glede na vrsto
gimnazijskega programa ni statistično značilnih razlik, čeprav so dijaki
strokovnih gimnazij pri vseh treh dimenzijah dosegli nekoliko boljše
rezultate (preglednica 5.7). Hipoteze 2 tako nismo mogli potrditi.
95
da je 42 te uporabe omejene le na enega ali dva predmeta v šoli, kar
kaže na zelo neenakomerno vključevanje rabe ik t v poučevanje.
Digitalno pismenost smo merili po modelu d c a, ki preverja tri di-
menzije, in sicer tehnološko, kognitivno in etično. Skupno so anketi-
ranci v povprečju dosegli 62,4 točk, kar je nizek rezultat. Več kot 75-
odstotno uspešnost, ki naj bi izkazovala ustrezno digitalno pismenost,
je doseglo le 12,9 dijakov. Pričakovano so bili dijaki najuspešnejši pri
tehnološki dimenziji, kjer je bila uspešnost v povprečju 77,1 . Skle-
pamo lahko, da so dijaki vešči reševanja osnovnih tehničnih problemov,
uporabe osnovne programske opreme in da poznajo osnovne tehno-
loške koncepte. Precej slabša uspešnost se je pokazala pri kognitivni
(54,5 ) in etični dimenziji (55,6 ). Iz teh rezultatov lahko sklepamo,
da so dijaki manj vešči vrednotenja pridobljenih informacij, logičnih
miselnih procesov in sestavljanja pridobljenih informacij v nova zna-
nja. Dijaki tudi niso v dovolj visoki meri sposobni konstruktivnega so-
delovanja, spoštovanja sebe in drugih pri komuniciranju na internetu.
Težave imajo tudi pri razumevanju razsežnosti digitalnega razkoraka v
družbi.
Z raziskavo smo preverjali štiri hipoteze, predstavljene v uvodu mo-
nografije. Posamezne spremenljivke smo združili v dimenzije po mo-
delu d ca.
Pri prvi hipotezi smo predpostavljali, da obstaja statistično značilna
povezanost med intenzivnostjo rabe ikt pri delu v šoli in doseženim re-
zultatom pri merjenju digitalne pismenosti. Pri preverjanju te hipoteze
smo uporabili korelacijsko analizo, ki je pokazala pozitivno korelacijo, a
ta ni bila statistično značilna. Hipoteze 1 tako ne moremo sprejeti in ne
moremo trditi, da obstaja statistično značilna povezanost med inten-
zivnost rabe ikt in digitalno pismenostjo dijakov gimnazijskih progra-
mov.
Pri drugi hipotezi smo preverjali, ali dijaki strokovnih gimnazij pri
posameznih dimenzijah digitalne pismenosti dosegajo boljši rezultat
od dijakov splošnih gimnazij. Normalnost porazdelitve spremenljivke
Vrsta gimnazijskega programa smo preverili s pomočjo Kolmogorov-
Smirnovega in Shapiro-Wilkovega testa, statistično značilnost razlik pa
s pomočjo neparametričnega Mann-Whitneyjevega testa. Analiza je po-
kazala, da v posameznih dimenzijah digitalne pismenosti glede na vrsto
gimnazijskega programa ni statistično značilnih razlik, čeprav so dijaki
strokovnih gimnazij pri vseh treh dimenzijah dosegli nekoliko boljše
rezultate (preglednica 5.7). Hipoteze 2 tako nismo mogli potrditi.
95
