Page 96 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 96
6 Sklepna razmišljanja
Pri hipotezi 3 smo preverjali, ali obstajajo statistično značilne razlike
pri rezultatih merjenja digitalne pismenosti glede na spol. Primerjava
doseženih rezultatov (preglednica 5.7) je sicer pokazala nekoliko boljše
povprečne rezultate dijakov pri tehnološki in etični dimenziji, medtem
ko je bil povprečni rezultat pri kognitivni dimenziji za dijake in dija-
kinje enak. Uporabili smo enako metodologijo preizkušanja kot pri hi-
potezi 2. Analiza je pokazala, da je spremenljivka za ženski spol nor-
malno porazdeljena. Pri tehnološki in kognitivni dimenziji statističnih
razlik glede na spol nismo zaznali. Pri etični dimenziji pa smo zaznali
statistično značilno razliko, zato hipotezo 3 sprejemamo le delno. Na
osnovi analize podatkov tako lahko sklepamo, da spol statistično zna-
čilno vpliva na rezultat etične dimenzije digitalne pismenosti.
Pri hipotezi 4 smo predvidevali, da obstajajo statistično značilne raz-
like rezultatov merjenja digitalne pismenosti glede na regijo, iz katere
prihajajo anketiranci. Iz primerjave izračunih srednjih vrednosti dosež-
kov so anketiranci vzhodne Slovenije dosegli višje povprečne vredno-
sti pri vseh treh dimenzijah digitalne pismenosti. Spremenljivko Vr-
sta regije smo preverili s pomočjo Kolmogorov-Smirnovega in Shapiro-
Wilkovega testa, statistično značilnost razlik pa s pomočjo neparame-
tričnega Mann-Whitneyjevega testa. Analiza je pokazala, da v posamez-
nih dimenzijah digitalne pismenosti po vrsti regije ni statistično značil-
nih razlik, zato hipoteze 4 nismo sprejeli.
V raziskavi smo se omejili na dijake 1. in 4. letnikov gimnazijskih pro-
gramov, saj smo želeli raziskati, kaj se z digitalno pismenostjo dijakov
dogaja v času šolanja na gimnaziji. Ugotavljanje učinkov je povezano
s spremenjenim kurikulom gimnazijskih programov, pri katerem je bil
+poudarek na vključevanju i k t. Kljub temu pa bi bilo v prihodnje po-
dobno raziskavo smiselno opraviti tudi v ostalih letnikih gimnazijskih
programov, prav tako pa tudi v ostalih srednješolskih programih. Prila-
gojen vprašalnik bi bil lahko primeren tudi za testiranje digitalne pisme-
nosti učiteljev. Ustrezno prilagojena vprašanja bi bila lahko primerna
tudi za vzpostavitev samoocenjevalnega spletnega vprašalnika, kjer bi
lahko vsak posameznik preveril svojo raven digitalne pismenosti.
Rezultati raziskave so dobra osnova za razmislek o učinkovitosti
spodbujanja digitalne pismenosti pri poučevanju. Rezultati te in tudi
drugih mednarodnih raziskav kažejo, da v Sloveniji še vedno zaosta-
jamo pri doseženi ravni digitalne pismenosti učencev in dijakov.
96
Pri hipotezi 3 smo preverjali, ali obstajajo statistično značilne razlike
pri rezultatih merjenja digitalne pismenosti glede na spol. Primerjava
doseženih rezultatov (preglednica 5.7) je sicer pokazala nekoliko boljše
povprečne rezultate dijakov pri tehnološki in etični dimenziji, medtem
ko je bil povprečni rezultat pri kognitivni dimenziji za dijake in dija-
kinje enak. Uporabili smo enako metodologijo preizkušanja kot pri hi-
potezi 2. Analiza je pokazala, da je spremenljivka za ženski spol nor-
malno porazdeljena. Pri tehnološki in kognitivni dimenziji statističnih
razlik glede na spol nismo zaznali. Pri etični dimenziji pa smo zaznali
statistično značilno razliko, zato hipotezo 3 sprejemamo le delno. Na
osnovi analize podatkov tako lahko sklepamo, da spol statistično zna-
čilno vpliva na rezultat etične dimenzije digitalne pismenosti.
Pri hipotezi 4 smo predvidevali, da obstajajo statistično značilne raz-
like rezultatov merjenja digitalne pismenosti glede na regijo, iz katere
prihajajo anketiranci. Iz primerjave izračunih srednjih vrednosti dosež-
kov so anketiranci vzhodne Slovenije dosegli višje povprečne vredno-
sti pri vseh treh dimenzijah digitalne pismenosti. Spremenljivko Vr-
sta regije smo preverili s pomočjo Kolmogorov-Smirnovega in Shapiro-
Wilkovega testa, statistično značilnost razlik pa s pomočjo neparame-
tričnega Mann-Whitneyjevega testa. Analiza je pokazala, da v posamez-
nih dimenzijah digitalne pismenosti po vrsti regije ni statistično značil-
nih razlik, zato hipoteze 4 nismo sprejeli.
V raziskavi smo se omejili na dijake 1. in 4. letnikov gimnazijskih pro-
gramov, saj smo želeli raziskati, kaj se z digitalno pismenostjo dijakov
dogaja v času šolanja na gimnaziji. Ugotavljanje učinkov je povezano
s spremenjenim kurikulom gimnazijskih programov, pri katerem je bil
+poudarek na vključevanju i k t. Kljub temu pa bi bilo v prihodnje po-
dobno raziskavo smiselno opraviti tudi v ostalih letnikih gimnazijskih
programov, prav tako pa tudi v ostalih srednješolskih programih. Prila-
gojen vprašalnik bi bil lahko primeren tudi za testiranje digitalne pisme-
nosti učiteljev. Ustrezno prilagojena vprašanja bi bila lahko primerna
tudi za vzpostavitev samoocenjevalnega spletnega vprašalnika, kjer bi
lahko vsak posameznik preveril svojo raven digitalne pismenosti.
Rezultati raziskave so dobra osnova za razmislek o učinkovitosti
spodbujanja digitalne pismenosti pri poučevanju. Rezultati te in tudi
drugih mednarodnih raziskav kažejo, da v Sloveniji še vedno zaosta-
jamo pri doseženi ravni digitalne pismenosti učencev in dijakov.
96
