Page 90 - Stanojev, Saso, Florjancic, Viktorija (2018). Digitalna pismenost srednjesolcev. Koper: Zalozba Univerze na Primorskem.
P. 90
5 Raziskava digitalne pismenosti
Preglednica 5.20 Primerjava porazdelitev skupnih rezultatov raziskav
Delež Italija Slovenija
Manj kot
Med in
Med in
Več kot
Preglednica 5.21 Povprečni rezultati po dimenzijah digitalne pismenosti
Dimenzija Italija Slovenija
Skupno , ,
Tehnološka dimenzija , ,
Kognitivna dimenzija , ,
Etična dimenzija , ,
(62,4 ). Kot lahko razberemo iz preglednice 5.20, je tudi skupna po-
razdelitev rezultatov podobna. V italijanski raziskavi je bilo več dijakov,
ki so dosegli manj kot 25 možnih točk, in tudi tistih, ki so dosegli
med 25 in 50 točk (23 v Italiji, 15 v Sloveniji). Rezultati slovenskih
srednješolcev so se najbolj zgostili v rangu med 50 in 75 (72 vseh
dijakov), medtem ko jih je bilo pri italijanski raziskavi le 52 . Zato pa
so bili italijanski srednješolci uspešnejši pri najvišjem rangu (več kot
75-odstotna uspešnost), kjer je ta prag dosegla četrtina anketirancev
(24 ), medtem ko ga je v Sloveniji le 13 dijakov.
Tudi primerjava doseženih rezultatov po posameznih dimenzijah po-
kaže podobnost obeh raziskav. Slovenski dijaki so bili v povprečju uspe-
šnejši pri tehnološki dimenziji, kjer so dosegli za 3,5 odstotnih točk višji
rezultat in so tudi v povprečju presegli mejo 75-odstotne uspešnosti.
Pri kognitivni in etični dimenziji pa so bili italijanski dijaki v povprečju
uspešnejši, vendar razlike niso velike.
Primerjava posameznih spremenljivk pokaže visoko raven vizualne
pismenosti v obeh raziskavah. Pri prepoznavanju ikon in uporabniških
vmesnikov najpogosteje uporabljane programske opreme so slovenski
dijaki v povprečju dosegli 93,6-odstotno uspešnost, italijanski dijaki pa
88-odstotno. Pri organiziranju pridobljenih podatkov in iskanju manj-
kajoče vrednosti v tabeli so slovenski dijaki dosegli v povprečju 54 od-
stotnih točk, italijanski dijaki pa 43. Pri področju vrednotenja veljav-
nosti in relevantnosti najdenih informacij so bili uspešnejši italijanski
dijaki, ki so dosegli v povprečju 61 odstotnih točk, medtem ko so jih
slovenski dijaki dosegli le 53. Tudi na področju varne rabe interneta so
90
Preglednica 5.20 Primerjava porazdelitev skupnih rezultatov raziskav
Delež Italija Slovenija
Manj kot
Med in
Med in
Več kot
Preglednica 5.21 Povprečni rezultati po dimenzijah digitalne pismenosti
Dimenzija Italija Slovenija
Skupno , ,
Tehnološka dimenzija , ,
Kognitivna dimenzija , ,
Etična dimenzija , ,
(62,4 ). Kot lahko razberemo iz preglednice 5.20, je tudi skupna po-
razdelitev rezultatov podobna. V italijanski raziskavi je bilo več dijakov,
ki so dosegli manj kot 25 možnih točk, in tudi tistih, ki so dosegli
med 25 in 50 točk (23 v Italiji, 15 v Sloveniji). Rezultati slovenskih
srednješolcev so se najbolj zgostili v rangu med 50 in 75 (72 vseh
dijakov), medtem ko jih je bilo pri italijanski raziskavi le 52 . Zato pa
so bili italijanski srednješolci uspešnejši pri najvišjem rangu (več kot
75-odstotna uspešnost), kjer je ta prag dosegla četrtina anketirancev
(24 ), medtem ko ga je v Sloveniji le 13 dijakov.
Tudi primerjava doseženih rezultatov po posameznih dimenzijah po-
kaže podobnost obeh raziskav. Slovenski dijaki so bili v povprečju uspe-
šnejši pri tehnološki dimenziji, kjer so dosegli za 3,5 odstotnih točk višji
rezultat in so tudi v povprečju presegli mejo 75-odstotne uspešnosti.
Pri kognitivni in etični dimenziji pa so bili italijanski dijaki v povprečju
uspešnejši, vendar razlike niso velike.
Primerjava posameznih spremenljivk pokaže visoko raven vizualne
pismenosti v obeh raziskavah. Pri prepoznavanju ikon in uporabniških
vmesnikov najpogosteje uporabljane programske opreme so slovenski
dijaki v povprečju dosegli 93,6-odstotno uspešnost, italijanski dijaki pa
88-odstotno. Pri organiziranju pridobljenih podatkov in iskanju manj-
kajoče vrednosti v tabeli so slovenski dijaki dosegli v povprečju 54 od-
stotnih točk, italijanski dijaki pa 43. Pri področju vrednotenja veljav-
nosti in relevantnosti najdenih informacij so bili uspešnejši italijanski
dijaki, ki so dosegli v povprečju 61 odstotnih točk, medtem ko so jih
slovenski dijaki dosegli le 53. Tudi na področju varne rabe interneta so
90
