Page 57 - Kesič, Dragan, Likar, Borut (2018). Komercializacija novosti za neekonomiste. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Načini prodaje licence 11.3
Doma ali v tujini?
Marsikaterim avtorjem novosti ne predstavlja zadoščenja samo uspeh
in uradna prijava nečesa novega. Gre za še nekaj več. Gre za to, da kljub
morebitnim težavam, ki jih pričakujejo od svoje okolice, in podcenjeno-
sti njihove stvaritve vztrajajo pri tem, da bi jo ponudili in prodali v prvi
vrsti doma, v svoji domovini. Tako domoljubi šele po dolgotrajnih neu-
spešnih poskusih dokončno obupajo in ponudijo svojo inovacijo tujim
kupcem.
Kdor stori ta korak, mora pomisliti na to, da tujina sicer predstavlja
veliko tržišče in je ob ugodni prodaji iztržek neprimerno večji kot doma.
Vendar, če inovacija ni dobro zaščitena in ima še druge pomanjkljivosti,
je lahko tudi izguba večja. Razen tega so tožbe, povezane z nepoznava-
njem pravnega reda, slabše poznavanje tujega jezika in drage advokat-
ske ter druge nujne storitve zagotovo omejevalni faktorji.
Nekateri inventorji, ki imajo poleg dobrih idej še druge ustrezne kva-
lifikacije, se s svojimi načrti odpravijo v tujino, kjer včasih nalete na po-
dobne oblike nezaupanja kot doma, vendar v družbah, nekoliko bolj od-
prtih od domače, pogosteje uspejo.
Eden znanih primerov nespoštovanja domačega znanja se je zgodil
pred nekaj desetletji, ko je zaposleni nekega podjetja iznašel sistem za
enoročno odpiranje tople ali mrzle vode. Dotlej so izdelovali mešalne
baterije za vodo tako, da sta bila na pipi vgrajena dva ventila in je bilo
treba temperaturo vode uravnavati z vrtenjem obeh ventilov. Ko je pa-
tent predložil svojemu takratnemu delavskemu svetu in zahteval pla-
čilo, so mu zahtevo zavrnili, češ da je izumljanje njegova službena dol-
žnost (to je bilo tedaj in je danes žal v skladu z zakonom v Sloveniji in
drugod mogoče, ne pa nujno). Zaposleni si je dosti upal, ko je svojo in-
vencijo ponudil konkurentu nekaj deset kilometrov stran čez avstrijsko
mejo. Ta jo je sprejel z obema rokama, začel s serijsko proizvodnjo in
z novim proizvodom osvojil tržišče. Ironija je hotela, da je isti delavski
svet, ki je ponudbo svojega človeka odklonil, čez nekaj časa kupil me-
šalno baterijo kot tujo licenco in močno preplačal ceno, kakršno je od
njih sprva zahteval inventor (Likar idr. 2000).
Vprašanja za utrjevanje
1. Naštejte oblike za komercializacijo novosti. Kaj je spin-off? V čem se
razlikuje od običajnega lastnega podjetja?
2. Kaj je značilno za licenciranje?
3. Kateri so načini za prodajo licence?
57
Doma ali v tujini?
Marsikaterim avtorjem novosti ne predstavlja zadoščenja samo uspeh
in uradna prijava nečesa novega. Gre za še nekaj več. Gre za to, da kljub
morebitnim težavam, ki jih pričakujejo od svoje okolice, in podcenjeno-
sti njihove stvaritve vztrajajo pri tem, da bi jo ponudili in prodali v prvi
vrsti doma, v svoji domovini. Tako domoljubi šele po dolgotrajnih neu-
spešnih poskusih dokončno obupajo in ponudijo svojo inovacijo tujim
kupcem.
Kdor stori ta korak, mora pomisliti na to, da tujina sicer predstavlja
veliko tržišče in je ob ugodni prodaji iztržek neprimerno večji kot doma.
Vendar, če inovacija ni dobro zaščitena in ima še druge pomanjkljivosti,
je lahko tudi izguba večja. Razen tega so tožbe, povezane z nepoznava-
njem pravnega reda, slabše poznavanje tujega jezika in drage advokat-
ske ter druge nujne storitve zagotovo omejevalni faktorji.
Nekateri inventorji, ki imajo poleg dobrih idej še druge ustrezne kva-
lifikacije, se s svojimi načrti odpravijo v tujino, kjer včasih nalete na po-
dobne oblike nezaupanja kot doma, vendar v družbah, nekoliko bolj od-
prtih od domače, pogosteje uspejo.
Eden znanih primerov nespoštovanja domačega znanja se je zgodil
pred nekaj desetletji, ko je zaposleni nekega podjetja iznašel sistem za
enoročno odpiranje tople ali mrzle vode. Dotlej so izdelovali mešalne
baterije za vodo tako, da sta bila na pipi vgrajena dva ventila in je bilo
treba temperaturo vode uravnavati z vrtenjem obeh ventilov. Ko je pa-
tent predložil svojemu takratnemu delavskemu svetu in zahteval pla-
čilo, so mu zahtevo zavrnili, češ da je izumljanje njegova službena dol-
žnost (to je bilo tedaj in je danes žal v skladu z zakonom v Sloveniji in
drugod mogoče, ne pa nujno). Zaposleni si je dosti upal, ko je svojo in-
vencijo ponudil konkurentu nekaj deset kilometrov stran čez avstrijsko
mejo. Ta jo je sprejel z obema rokama, začel s serijsko proizvodnjo in
z novim proizvodom osvojil tržišče. Ironija je hotela, da je isti delavski
svet, ki je ponudbo svojega človeka odklonil, čez nekaj časa kupil me-
šalno baterijo kot tujo licenco in močno preplačal ceno, kakršno je od
njih sprva zahteval inventor (Likar idr. 2000).
Vprašanja za utrjevanje
1. Naštejte oblike za komercializacijo novosti. Kaj je spin-off? V čem se
razlikuje od običajnega lastnega podjetja?
2. Kaj je značilno za licenciranje?
3. Kateri so načini za prodajo licence?
57
