Page 10 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
nega, emocionalnega, učnega, torej celostnega funkcioniranja »sodobnega«
človeka.
Še beseda k naslovnici. Čeprav se v genealogijo pojma na tem mestu
ne bomo podrobneje spuščali, pa simbolika znaka za neskončnost na na-
slovnici opredeljuje eno in edino stalnico v našem življenju – spremem-
bo. Na podlagi tega simbol za neskončnost predstavlja védenje, da na ce-
lotnem področju socialnopedagoškega delovanja v monografiji omenjenih
konceptov – v kontekstu »včeraj – danes – jutri« – nič ni omejeno, nič stal-
no in tudi nič nikoli dokončno dorečeno, temveč se vzporedno z družbe-
nimi spremembami spreminjajo tudi doktrine predstavljene v pričujoči
monografiji.
Monografijo pričenjamo s prispevkom Socialnopedagoške paradigme
vzgajanja avtorja Mitje Krajnčana, ki analizira različne vzgojne diskurze
in stile, osvetli metodiko dela z vedenjsko težavnimi otroki in mladost-
niki, analizira pomembno vlogo (socialno)pedagoškega odnosa, kot osred-
njega atributa uspešne vzgoje in izobraževanja, ter – predvsem z vidika dela
z vedenjsko težavnimi otroki in mladostniki – ponuja pomembno dodano
vrednost celotni sferi vzgoje in izobraževanja, ki se s populacijo s posebni-
mi potrebami pri svojem delu vsakodnevno srečuje.
Prispevek Mateje Marovič, Razumevanje in opredeljevanje čustvenih in
vedenjskih težav in/ali motenj v polju vzgojnih zavodov, se osredotoča na
opredelitve čustvenih in vedenjskih težav in/ali motenj, ki izhajajo iz različ-
nih diskurzov razumevanja le-teh, ter ugotavlja, da tudi znotraj socialnope-
dagoške doktrine – ki je z opredeljevanjem omenjene populacije najbolj ne-
posredno povezana – teorija in praksa velikokrat ne zavzemata istih stališč.
V prispevku Vključevanje priseljenskih učencev v slovenski zakonodaji
in šolski praksi avtorica Andreja Sinjur predstavi pomembnejše slovenske
zakonodajne in druge dokumente, ki se nanašajo na pravico do vključevan-
ja priseljenskih učencev v osnovno šolo. Avtorica predstavi tudi nekatere
podporne oblike pomoči priseljenskim učencem v zakonodaji in predvsem
v šolski praksi, s katerimi bi priseljenskim učencem omogočili in bistve-
no olajšali spremljanje pouka ter socialno vključevanje v šolsko in lokal-
no okolje.
Prispevek Andreja Berdajsa, Vodenje in (neprofitni) menedžment v so-
cialni pedagogiki, se osredotoča na vodenje v neprofitnih organizacijah na
socialnopedagoškem področju, upravljanje s človeškimi viri ter na ustvar-
janje kulture neprofitne organizacije. Avtor ugotavlja, da je ravno upravl-
janje s človeškimi viri najpomembnejši segment, za katerega je značilno, da
8
nega, emocionalnega, učnega, torej celostnega funkcioniranja »sodobnega«
človeka.
Še beseda k naslovnici. Čeprav se v genealogijo pojma na tem mestu
ne bomo podrobneje spuščali, pa simbolika znaka za neskončnost na na-
slovnici opredeljuje eno in edino stalnico v našem življenju – spremem-
bo. Na podlagi tega simbol za neskončnost predstavlja védenje, da na ce-
lotnem področju socialnopedagoškega delovanja v monografiji omenjenih
konceptov – v kontekstu »včeraj – danes – jutri« – nič ni omejeno, nič stal-
no in tudi nič nikoli dokončno dorečeno, temveč se vzporedno z družbe-
nimi spremembami spreminjajo tudi doktrine predstavljene v pričujoči
monografiji.
Monografijo pričenjamo s prispevkom Socialnopedagoške paradigme
vzgajanja avtorja Mitje Krajnčana, ki analizira različne vzgojne diskurze
in stile, osvetli metodiko dela z vedenjsko težavnimi otroki in mladost-
niki, analizira pomembno vlogo (socialno)pedagoškega odnosa, kot osred-
njega atributa uspešne vzgoje in izobraževanja, ter – predvsem z vidika dela
z vedenjsko težavnimi otroki in mladostniki – ponuja pomembno dodano
vrednost celotni sferi vzgoje in izobraževanja, ki se s populacijo s posebni-
mi potrebami pri svojem delu vsakodnevno srečuje.
Prispevek Mateje Marovič, Razumevanje in opredeljevanje čustvenih in
vedenjskih težav in/ali motenj v polju vzgojnih zavodov, se osredotoča na
opredelitve čustvenih in vedenjskih težav in/ali motenj, ki izhajajo iz različ-
nih diskurzov razumevanja le-teh, ter ugotavlja, da tudi znotraj socialnope-
dagoške doktrine – ki je z opredeljevanjem omenjene populacije najbolj ne-
posredno povezana – teorija in praksa velikokrat ne zavzemata istih stališč.
V prispevku Vključevanje priseljenskih učencev v slovenski zakonodaji
in šolski praksi avtorica Andreja Sinjur predstavi pomembnejše slovenske
zakonodajne in druge dokumente, ki se nanašajo na pravico do vključevan-
ja priseljenskih učencev v osnovno šolo. Avtorica predstavi tudi nekatere
podporne oblike pomoči priseljenskim učencem v zakonodaji in predvsem
v šolski praksi, s katerimi bi priseljenskim učencem omogočili in bistve-
no olajšali spremljanje pouka ter socialno vključevanje v šolsko in lokal-
no okolje.
Prispevek Andreja Berdajsa, Vodenje in (neprofitni) menedžment v so-
cialni pedagogiki, se osredotoča na vodenje v neprofitnih organizacijah na
socialnopedagoškem področju, upravljanje s človeškimi viri ter na ustvar-
janje kulture neprofitne organizacije. Avtor ugotavlja, da je ravno upravl-
janje s človeškimi viri najpomembnejši segment, za katerega je značilno, da
8
