Page 14 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Nadalje bomo ponudili diskurz vzgojnih stilov, ki skozi različne tipe
prav tako išče optimalno vzgojno učinkovito držo vzgojiteljev do vzga-
jancev. Pogledali bomo različna poimenovanja, jih primerjali in poskusi-
li opredeliti ustrezne postavke, ki bodo usmerjale h kvalitetni vzgoji. Pri
tem implicitno iščemo odgovor o optimalnem profesionalcu – vzgojitelju.
Potrebno je osvojiti metodiko dela s populacijo, ki ni težavna zato, ker bi to
želela biti. Le na tem lahko sloni potreba po znanju, kako motivirati otro-
ka/mladostnika, kako zbuditi v njem premik, detektirati potrebe, interese,
seveda glede na njegovo trenutno razvojno sposobnost in ponderjem nako-
pičenih težav. To je nujna kompetenca profesionalnih delavcev, saj le tako
lahko razpozna, kdaj in kako otrok izraža svoje potrebe, kje ima delujoča
področja, močne točke, ter kako se izogibati situacijam, s katerimi prične z
neustreznim vedenjem. Vsekakor nič v socialnopedagoškem delu ni mogo-
če narediti s katero koli ciljno skupino brez ustreznega odnosa (Krajnčan,
2016).
Vsako spremembo vedenja, vsako neobičajno vedenje je potrebno ved-
no obravnavati kot simptom. Ta ali ti simptomi nas pogosto pripeljejo do
otrokovih potreb, ki so prav tako pogosto povezane s starši in/ali celotno
socialno mrežo otroka.
Vsi bi želeli imeti vzgojni priročnik, takšnega, ki bi zaobjel vse raz-
ličnosti in ponudil seveda jasne rešitve za določeno težavo. Težave so tako
mnogotere, tako heterogene in prepletene, povezane s specifiko vsakega
posameznika, da bi s tovrstnimi tipskimi pristopi naredili več gorja kot ko-
risti. Prav tako smo si različni akterji vzgoje, in tam, kjer smo eni uspeš-
ni, so lahko drugi neuspešni in obratno. Zato je potrebno ponovno pouda-
riti, da je potrebno optiko usmeriti v razumevanje otrokovega vedenja, za
kar pa je potrebno znanje. Prav tako je potrebno vedeti, da nas v tem gro-
bem poznokapitalističnem svetu obdaja mnoštvo populistov, ki to delajo,
da bi se lahko preživljali ali ker imajo potrebe po medijskem uveljavljanju.
Kakorkoli, gre za zelo občutljive teme, kjer se posledice tovrstnega vedenja
in prodajanja všečnih besed ne izmerijo in so lahko etično sporne.
Članek analizira predvsem vzgojo v vzgojnih ustanovah, se pravi pro-
fesionalno vzgojo. Ponuja dodano vrednost v razmišljanju tako v vrtcih,
šolah, dijaških domovih, domovih, kjer živijo in delajo ljudje s posebnimi
potrebami, posebej pa bi omenil vzgojne zavode, mladinske domove in sta-
novanjske skupine, ki so ali bodo v prihodnje združeni v strokovne centre.
so nove oblike v preoblikovanju vzgojnih zavodov v strokovne centre, kar bom opi-
sal kasneje.
12
Nadalje bomo ponudili diskurz vzgojnih stilov, ki skozi različne tipe
prav tako išče optimalno vzgojno učinkovito držo vzgojiteljev do vzga-
jancev. Pogledali bomo različna poimenovanja, jih primerjali in poskusi-
li opredeliti ustrezne postavke, ki bodo usmerjale h kvalitetni vzgoji. Pri
tem implicitno iščemo odgovor o optimalnem profesionalcu – vzgojitelju.
Potrebno je osvojiti metodiko dela s populacijo, ki ni težavna zato, ker bi to
želela biti. Le na tem lahko sloni potreba po znanju, kako motivirati otro-
ka/mladostnika, kako zbuditi v njem premik, detektirati potrebe, interese,
seveda glede na njegovo trenutno razvojno sposobnost in ponderjem nako-
pičenih težav. To je nujna kompetenca profesionalnih delavcev, saj le tako
lahko razpozna, kdaj in kako otrok izraža svoje potrebe, kje ima delujoča
področja, močne točke, ter kako se izogibati situacijam, s katerimi prične z
neustreznim vedenjem. Vsekakor nič v socialnopedagoškem delu ni mogo-
če narediti s katero koli ciljno skupino brez ustreznega odnosa (Krajnčan,
2016).
Vsako spremembo vedenja, vsako neobičajno vedenje je potrebno ved-
no obravnavati kot simptom. Ta ali ti simptomi nas pogosto pripeljejo do
otrokovih potreb, ki so prav tako pogosto povezane s starši in/ali celotno
socialno mrežo otroka.
Vsi bi želeli imeti vzgojni priročnik, takšnega, ki bi zaobjel vse raz-
ličnosti in ponudil seveda jasne rešitve za določeno težavo. Težave so tako
mnogotere, tako heterogene in prepletene, povezane s specifiko vsakega
posameznika, da bi s tovrstnimi tipskimi pristopi naredili več gorja kot ko-
risti. Prav tako smo si različni akterji vzgoje, in tam, kjer smo eni uspeš-
ni, so lahko drugi neuspešni in obratno. Zato je potrebno ponovno pouda-
riti, da je potrebno optiko usmeriti v razumevanje otrokovega vedenja, za
kar pa je potrebno znanje. Prav tako je potrebno vedeti, da nas v tem gro-
bem poznokapitalističnem svetu obdaja mnoštvo populistov, ki to delajo,
da bi se lahko preživljali ali ker imajo potrebe po medijskem uveljavljanju.
Kakorkoli, gre za zelo občutljive teme, kjer se posledice tovrstnega vedenja
in prodajanja všečnih besed ne izmerijo in so lahko etično sporne.
Članek analizira predvsem vzgojo v vzgojnih ustanovah, se pravi pro-
fesionalno vzgojo. Ponuja dodano vrednost v razmišljanju tako v vrtcih,
šolah, dijaških domovih, domovih, kjer živijo in delajo ljudje s posebnimi
potrebami, posebej pa bi omenil vzgojne zavode, mladinske domove in sta-
novanjske skupine, ki so ali bodo v prihodnje združeni v strokovne centre.
so nove oblike v preoblikovanju vzgojnih zavodov v strokovne centre, kar bom opi-
sal kasneje.
12
