Page 11 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
uvod
vodja zna izbrati prave osebe za konkretna delovna mesta, skrbi za njihovo
motiviranost in možnosti profesionalnega razvoja.
V prispevku Refleksija socialnopedagoškega diskurza osnovnošolskih
praks avtorica Ana Bogdan Zupančič analizira priložnosti socialnopedago-
škega diskurza, se sprašuje o razlogih za pomanjkanje pravno formalne vel-
jave socialne pedagogike v osnovnošolskem prostoru in razmišlja o social-
nopedagoških potencialih pri zagotavljanju inkluzivnega okolja. Avtorica
zastavlja tudi vprašanje, kako zagotoviti pogoje dela, ki bodo omogočali
pedagoški etos zaposlenih.
V prispevku Nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči
otrokom/mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnja-
mi v vzgojnih zavodih avtorica Mateja Marovič na podlagi dolgoletnih iz-
kušenj iz prakse, analize teoretičnih ter empiričnih izsledkov ugotavlja, da
trenutno obstoječ sistem nameščanja (kot tudi obstoječe oblike zavodskih
institucij) ni ustrezen, saj pogosto ne zadosti čedalje bolj kompleksni prob-
lematiki populacije, ki se v vzgojne zavode namešča.
Na vključevanje priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraže-
valni sistem ne vplivajo le različne politike vključevanja, temveč tudi neka-
teri drugi dejavniki. Avtorica Andreja Sinjur v prispevku Kaj vpliva na us-
pešno vključevanje priseljenskih učencev v slovenske šole predstavi nekatere
pomembne dejavnike, ki vplivajo na vključevanje priseljenskih učencev, na
njihove izobraževalne/akademske dosežke ter njihov razvoj in uspeh skozi
prizmo socialne pedagogike.
V prispevku Delo s starostniki avtor Andrej Berdajs ugotavlja, da
zmanjševanje deleža aktivnega prebivalstva in povečevanje deleža vzdr-
ževanega, višanje starosti za upokojitev, povečevanje delnega zaposlovan-
ja starejših v organizacijo družbe postavlja nova razmerja, kjer bo potrebno
preseči zakoreninjene stereotipe. Avtor poudarja pomembno vlogo social-
nih pedagogov, ki obvladajo socialnopedagoške vsebine in tako prispevajo
h kakovostnemu preživljanju starosti. Avtor ugotavlja tudi, da sta socialna
pedagogika in pomoč ljudem v obdobju starosti kompatibilna, saj se social-
nopedagoško delo lahko realizira tako v obstoječih institucijah kot tudi v
obliki lastne podjetniške iniciative.
Monografijo zaključujemo s prispevkom Mitje Krajnčana in Damjana
Habeta, Doživljajska pedagogika v Sloveniji skozi teorijo in prakso, v kate-
rem avtorja skozi prizmo teoretičnih in praktičnih diskurzov bralcu pred-
stavita temeljne elemente doživljajske pedagogike, njeno aplikativno vred-
nost na področju socialnopedagoškega vzgojno-izobraževalnega delovanja
9
vodja zna izbrati prave osebe za konkretna delovna mesta, skrbi za njihovo
motiviranost in možnosti profesionalnega razvoja.
V prispevku Refleksija socialnopedagoškega diskurza osnovnošolskih
praks avtorica Ana Bogdan Zupančič analizira priložnosti socialnopedago-
škega diskurza, se sprašuje o razlogih za pomanjkanje pravno formalne vel-
jave socialne pedagogike v osnovnošolskem prostoru in razmišlja o social-
nopedagoških potencialih pri zagotavljanju inkluzivnega okolja. Avtorica
zastavlja tudi vprašanje, kako zagotoviti pogoje dela, ki bodo omogočali
pedagoški etos zaposlenih.
V prispevku Nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči
otrokom/mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnja-
mi v vzgojnih zavodih avtorica Mateja Marovič na podlagi dolgoletnih iz-
kušenj iz prakse, analize teoretičnih ter empiričnih izsledkov ugotavlja, da
trenutno obstoječ sistem nameščanja (kot tudi obstoječe oblike zavodskih
institucij) ni ustrezen, saj pogosto ne zadosti čedalje bolj kompleksni prob-
lematiki populacije, ki se v vzgojne zavode namešča.
Na vključevanje priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraže-
valni sistem ne vplivajo le različne politike vključevanja, temveč tudi neka-
teri drugi dejavniki. Avtorica Andreja Sinjur v prispevku Kaj vpliva na us-
pešno vključevanje priseljenskih učencev v slovenske šole predstavi nekatere
pomembne dejavnike, ki vplivajo na vključevanje priseljenskih učencev, na
njihove izobraževalne/akademske dosežke ter njihov razvoj in uspeh skozi
prizmo socialne pedagogike.
V prispevku Delo s starostniki avtor Andrej Berdajs ugotavlja, da
zmanjševanje deleža aktivnega prebivalstva in povečevanje deleža vzdr-
ževanega, višanje starosti za upokojitev, povečevanje delnega zaposlovan-
ja starejših v organizacijo družbe postavlja nova razmerja, kjer bo potrebno
preseči zakoreninjene stereotipe. Avtor poudarja pomembno vlogo social-
nih pedagogov, ki obvladajo socialnopedagoške vsebine in tako prispevajo
h kakovostnemu preživljanju starosti. Avtor ugotavlja tudi, da sta socialna
pedagogika in pomoč ljudem v obdobju starosti kompatibilna, saj se social-
nopedagoško delo lahko realizira tako v obstoječih institucijah kot tudi v
obliki lastne podjetniške iniciative.
Monografijo zaključujemo s prispevkom Mitje Krajnčana in Damjana
Habeta, Doživljajska pedagogika v Sloveniji skozi teorijo in prakso, v kate-
rem avtorja skozi prizmo teoretičnih in praktičnih diskurzov bralcu pred-
stavita temeljne elemente doživljajske pedagogike, njeno aplikativno vred-
nost na področju socialnopedagoškega vzgojno-izobraževalnega delovanja
9
