Page 31 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Šport in turizem 31
– pomemben potovalni motiv,
– ponudnikom turističnih proizvodov namig po tesnejšem pove-
zovanju športa in turizma,
– lokalnemu prebivalstvu pa možnost vključevanja na številnih
področjih družbeno-kulturnega in ekonomskega udejstvovanja.
Po nekaterih ocenah ima športni turizem približno 10-odstotni tr-
žni delež v celotnem svetovnem turističnem prometu oziroma znašajo
prihodki od športnega turizma okoli 600 milijard dolarjev (World Sport
Destination Expo, 2010).
Široko zasnovana definicija športnega turizma zajema potovanje oseb
iz primarnega kraja bivanja z namenom sodelovanja v športni aktivnosti
(rekreacijsko ali tekmovalno), obiska ali udeležbe športne prireditve (re-
kreativno ali profesionalno športno tekmovanje) in obiska športno-turi-
stične atrakcije, ki predstavlja s športom povezano zapuščino (Gibson et
al., 1998, str. 53).
Šport in turizem sta pomembna dejavnika, ki lahko ob sodelovanju in
nujnem povezovanju pomembno prispevata k hitrejšemu vključevanju in
uveljavljanju Slovenije kot pomembne turistične destinacije svetovnega tu-
rizma. Turizem je povezovalna storitvena dejavnost, ki trži javno dobro in
Slovenija na tem področju ponuja številne naravne lepote, ki so podlaga
za prihod turistov z željo aktivnega preživljanja prostega časa. S sloganom
Zelena. Aktivna. Zdrava., ki predstavlja pomemben dejavnik v Strategiji
razvoja slovenskega turizma za obdobje 2012–2016 se Slovenija pozicioni-
ra kot država športnega turizma. Poleg naravnih lepot, ki jih lahko ponu-
di turistom, je Slovenija država, ki vsakoletno organizira številne svetovno
znane in pomembne športne prireditve, ki predstavljajo dodaten motiv za
prihode številnih turistov in omogočajo dodatno promocijo države.
Slak Valekova (2010, str. 153 v Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar, 2010)
kritično ugotavlja, da so raziskave na področju športnega turizma v Slove-
niji manj razširjene v primerjavi z ostalim svetom. V slovenskem prosto-
ru tako lahko zasledimo opravljene empirične raziskave, ki segajo v leta
1999/2000 in 2003/2004 in so merile zadovoljstvo tujih in domačih go-
stov ob preživljanju oddiha v slovenskih zimskošportnih središčih, in raz-
iskavo Slak Valekove iz leta 2008, ko je ta ugotavljala lastnosti slovenske-
ga športnega turista s pomočjo podatkov Statističnega urada RS (SURS).
Poleg omenjenih so bile opravljene še tržne raziskave Slovenske turistič-
ne organizacije (STO) na področju aktivnega športnega turizma (poho-
dniki, kolesarji in golfisti). Ob ideji organizacije zimskih olimpijskih iger
leta 2018 v sodelovanju z Italijo in Avstrijo je bila opravljena tudi raziska-
va z naslovom Ocena narodnogospodarskih učinkov projekta ZOI Bled
– pomemben potovalni motiv,
– ponudnikom turističnih proizvodov namig po tesnejšem pove-
zovanju športa in turizma,
– lokalnemu prebivalstvu pa možnost vključevanja na številnih
področjih družbeno-kulturnega in ekonomskega udejstvovanja.
Po nekaterih ocenah ima športni turizem približno 10-odstotni tr-
žni delež v celotnem svetovnem turističnem prometu oziroma znašajo
prihodki od športnega turizma okoli 600 milijard dolarjev (World Sport
Destination Expo, 2010).
Široko zasnovana definicija športnega turizma zajema potovanje oseb
iz primarnega kraja bivanja z namenom sodelovanja v športni aktivnosti
(rekreacijsko ali tekmovalno), obiska ali udeležbe športne prireditve (re-
kreativno ali profesionalno športno tekmovanje) in obiska športno-turi-
stične atrakcije, ki predstavlja s športom povezano zapuščino (Gibson et
al., 1998, str. 53).
Šport in turizem sta pomembna dejavnika, ki lahko ob sodelovanju in
nujnem povezovanju pomembno prispevata k hitrejšemu vključevanju in
uveljavljanju Slovenije kot pomembne turistične destinacije svetovnega tu-
rizma. Turizem je povezovalna storitvena dejavnost, ki trži javno dobro in
Slovenija na tem področju ponuja številne naravne lepote, ki so podlaga
za prihod turistov z željo aktivnega preživljanja prostega časa. S sloganom
Zelena. Aktivna. Zdrava., ki predstavlja pomemben dejavnik v Strategiji
razvoja slovenskega turizma za obdobje 2012–2016 se Slovenija pozicioni-
ra kot država športnega turizma. Poleg naravnih lepot, ki jih lahko ponu-
di turistom, je Slovenija država, ki vsakoletno organizira številne svetovno
znane in pomembne športne prireditve, ki predstavljajo dodaten motiv za
prihode številnih turistov in omogočajo dodatno promocijo države.
Slak Valekova (2010, str. 153 v Berčič, Sila, Slak Valek in Pintar, 2010)
kritično ugotavlja, da so raziskave na področju športnega turizma v Slove-
niji manj razširjene v primerjavi z ostalim svetom. V slovenskem prosto-
ru tako lahko zasledimo opravljene empirične raziskave, ki segajo v leta
1999/2000 in 2003/2004 in so merile zadovoljstvo tujih in domačih go-
stov ob preživljanju oddiha v slovenskih zimskošportnih središčih, in raz-
iskavo Slak Valekove iz leta 2008, ko je ta ugotavljala lastnosti slovenske-
ga športnega turista s pomočjo podatkov Statističnega urada RS (SURS).
Poleg omenjenih so bile opravljene še tržne raziskave Slovenske turistič-
ne organizacije (STO) na področju aktivnega športnega turizma (poho-
dniki, kolesarji in golfisti). Ob ideji organizacije zimskih olimpijskih iger
leta 2018 v sodelovanju z Italijo in Avstrijo je bila opravljena tudi raziska-
va z naslovom Ocena narodnogospodarskih učinkov projekta ZOI Bled
