Page 28 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Velike športne prireditve in turizem
ževati ali izboljšati telesno pripravljenost in duševno počutje, ustvarjati
družbene odnose ali pridobivati rezultate na tekmovanjih vseh stopenj«.
Šport tako tekmovalne kot tudi rekreativne narave lahko zaradi nje-
gove popularnosti in privlačnosti opredelimo kot največji družbeni feno-
men, ki za posameznika pomeni gibanje oziroma telesno dejavnost. Že
od nekdaj je šport pomembna dejavnost družbe, ki izraža njeno dinami-
ko in kulturo ter bogati kakovost življenja posameznika (Nacionalni pro-
gram športa v Republiki Sloveniji, 2002, 2014). Coakley (2008) ugotavlja,
da je šport dejavnost, ki posameznikom služi za oblikovanje in vzdrževa-
nje standarda družbenega sloja. Posledično šport zaradi odrekanja časa
namenjenega počitku in drugim aktivnostim predstavlja velik del posa-
meznikovih interesov in dejavnosti.
Športna dejavnost ne predstavlja samo fizične aktivnosti in pozitivne-
28 ga vpliva na zdravje posameznika, ampak igra tudi pomembno vlogo za
lokalno, nacionalno in svetovno gospodarstvo. S 4,5 milijona zaposlenih
oseb v sektorju športa in prispevkom 294 milijard evrov (EUR) na bruto
dodano vrednost ključno pripeva k rasti evropskega gospodarstva (Euro-
pean Commision, 2014). V svoji široki opredelitvi je športni sektor mo-
tor rasti evropskega gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in odpi-
ra nova delovna mesta v predelovalnem in storitvenem sektorju, hkrati pa
spodbuja razvoj in inovativnost. Poleg doprinosa gospodarstvu po neka-
terih podatkih šport oz. športna tekmovanja letno dodatno ustvarijo 12
do 15 milijonov potovanj turistov z glavnim motivom obiska športnih
prireditev. Pričakovana stopnja rasti tržne niše obiska športnih priredi-
tev znaša 6 % letno v naslednjih nekaj letih. Posredni učinek organizacije
športnih prireditev v številnih turističnih destinacijah predstavlja razvoj
športno-rekreativne infrastrukture in športno-turističnih proizvodov ter
posledično vpliva na ustvarjanje večjega turističnega prometa (European
Commision, 2014).
Ocene o vrednosti globalnega športnega sektorja, ki postaja ena naj-
večjih in najhitreje rastočih sektorjev na svetu (športna infrastruktura,
športne zveze, športne ekipe, športne lige, športna oprema, licenčni iz-
delki in predvsem organizacija športnih prireditev), se giblje od 350 do
450 milijard dolarjev (Zygband, Collignon, Sultan, Santander in Valensi,
2011, str. 1; Dehnavi, Amiri, DehKordi in Heidary, 2012). Davies in Wil-
liment (2008, str. 222) celo trdita, da je šport najhitreje rastoč segment
turističnega sektorja. Pomembno vlogo predvsem igrajo s športom pove-
zane velike športne prireditve (olimpijske igre, svetovna in evropska pr-
venstva v ekipnih športih), ki ob organizaciji pritegnejo globalno občin-
stvo, oblikujejo svetovne turistične vzorce ter ustvarjajo trajno zapuščino
ževati ali izboljšati telesno pripravljenost in duševno počutje, ustvarjati
družbene odnose ali pridobivati rezultate na tekmovanjih vseh stopenj«.
Šport tako tekmovalne kot tudi rekreativne narave lahko zaradi nje-
gove popularnosti in privlačnosti opredelimo kot največji družbeni feno-
men, ki za posameznika pomeni gibanje oziroma telesno dejavnost. Že
od nekdaj je šport pomembna dejavnost družbe, ki izraža njeno dinami-
ko in kulturo ter bogati kakovost življenja posameznika (Nacionalni pro-
gram športa v Republiki Sloveniji, 2002, 2014). Coakley (2008) ugotavlja,
da je šport dejavnost, ki posameznikom služi za oblikovanje in vzdrževa-
nje standarda družbenega sloja. Posledično šport zaradi odrekanja časa
namenjenega počitku in drugim aktivnostim predstavlja velik del posa-
meznikovih interesov in dejavnosti.
Športna dejavnost ne predstavlja samo fizične aktivnosti in pozitivne-
28 ga vpliva na zdravje posameznika, ampak igra tudi pomembno vlogo za
lokalno, nacionalno in svetovno gospodarstvo. S 4,5 milijona zaposlenih
oseb v sektorju športa in prispevkom 294 milijard evrov (EUR) na bruto
dodano vrednost ključno pripeva k rasti evropskega gospodarstva (Euro-
pean Commision, 2014). V svoji široki opredelitvi je športni sektor mo-
tor rasti evropskega gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost in odpi-
ra nova delovna mesta v predelovalnem in storitvenem sektorju, hkrati pa
spodbuja razvoj in inovativnost. Poleg doprinosa gospodarstvu po neka-
terih podatkih šport oz. športna tekmovanja letno dodatno ustvarijo 12
do 15 milijonov potovanj turistov z glavnim motivom obiska športnih
prireditev. Pričakovana stopnja rasti tržne niše obiska športnih priredi-
tev znaša 6 % letno v naslednjih nekaj letih. Posredni učinek organizacije
športnih prireditev v številnih turističnih destinacijah predstavlja razvoj
športno-rekreativne infrastrukture in športno-turističnih proizvodov ter
posledično vpliva na ustvarjanje večjega turističnega prometa (European
Commision, 2014).
Ocene o vrednosti globalnega športnega sektorja, ki postaja ena naj-
večjih in najhitreje rastočih sektorjev na svetu (športna infrastruktura,
športne zveze, športne ekipe, športne lige, športna oprema, licenčni iz-
delki in predvsem organizacija športnih prireditev), se giblje od 350 do
450 milijard dolarjev (Zygband, Collignon, Sultan, Santander in Valensi,
2011, str. 1; Dehnavi, Amiri, DehKordi in Heidary, 2012). Davies in Wil-
liment (2008, str. 222) celo trdita, da je šport najhitreje rastoč segment
turističnega sektorja. Pomembno vlogo predvsem igrajo s športom pove-
zane velike športne prireditve (olimpijske igre, svetovna in evropska pr-
venstva v ekipnih športih), ki ob organizaciji pritegnejo globalno občin-
stvo, oblikujejo svetovne turistične vzorce ter ustvarjajo trajno zapuščino
