Page 32 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Velike športne prireditve in turizem
2018 (Mihalič, Šlander, Rebec in Slak, 2011). Novejših raziskav s področ-
ja športnega turizma v Sloveniji, razen nedavno izdelanega osnutka doku-
menta javne agencije SPIRIT – Sektor za turizem, z naslovom: Analiza
športnega turizma v Sloveniji (Uran Maravić, Bednarik, Pišot, Sedmak,
Lesjak in Rameša, 2015), ki celostno predstavi področje športnega turiz-
ma in inventarizacije športne infrastrukture v Sloveniji, ne zasledimo. Ta
dokument tako predstavlja osnovo za potrebno pripravo Strategije razvo-
ja športnega turizma v Sloveniji. Ob natančnem pregledu še ugotovimo,
da so bile raziskave v Sloveniji opravljene predvsem na področju motivov
domačih in tujih športnih turistov z uporabljenimi podatki SURS-a.
Definicije in vrste športnega turizma
32 Številni avtorji, ki raziskujejo področje športa in turizma (Gibson, 2002;
Gibson, 2006; Weed, 2008; Hinch in Higham, 2001; Glyptis, 1991; Kim,
Kim in Ritchie, 2008; Kurtzman in Zauhar, 1995; Gammon in Robin-
son, 2003; Ritchie in Adair, 2004; Weed, 2009), se trudijo poiskati eno-
tno definicijo športnega turizma. Berčič et al. (2010, str. 35) zapišejo, da
sta »šport in turizem v svojem generičnem bistvu zasnovana na neeko-
nomskih motivih, kjer udeleženci ob urejeni materialni osnovi predvsem
trošijo svoja sredstva za zadovoljevanje zdravstvenih, prostočasnih, druž-
benih in kulturnih potreb«. Avtorji hkrati ugotavljajo, da sta prav šport
in turizem dejavnika, ki lahko ob sodelovanju in nujnem povezovanju po-
membno prispevata k hitrejšemu vključevanju in uveljavljanju Slovenije
kot pomembne turistične destinacije (Berčič et al., 2010). Pomen svetov-
nega športnega sektorja prireditev v turizmu postaja vse bolj pomembna
komponenta razvoja turističnih destinacij. Vsaka oblika organiziranega
športa ustvarja možnost za načrtovanje športnih prireditev, ki iz lokalnih
lahko postanejo mednarodno pomembne (velika športna tekmovanja) in
s tem odločilen dejavnik privlačnosti za prihode turistov (Getz, 2012).
Standeven in DeKnop (1999, str. 12) športni turizem vidita kot raz-
lične oblike aktivne in pasivne vključenosti v športne aktivnosti izven do-
mačega (delovnega) okolja, v katerih posameznik sodeluje naključno ali
na organiziran način iz nekomercialnih ali poslovnih razlogov.
Gibsonova (1998, str. 49) na podlagi svoje raziskave predlaga definici-
jo športnega turizma, ki ga deli na tri vrste športnega turizma povezane-
ga z vedenjem ljudi:
– aktivni športni turizem (aktivna udeležba v športu),
– prireditveni športni turizem (spremljanje športnih prireditev),
2018 (Mihalič, Šlander, Rebec in Slak, 2011). Novejših raziskav s področ-
ja športnega turizma v Sloveniji, razen nedavno izdelanega osnutka doku-
menta javne agencije SPIRIT – Sektor za turizem, z naslovom: Analiza
športnega turizma v Sloveniji (Uran Maravić, Bednarik, Pišot, Sedmak,
Lesjak in Rameša, 2015), ki celostno predstavi področje športnega turiz-
ma in inventarizacije športne infrastrukture v Sloveniji, ne zasledimo. Ta
dokument tako predstavlja osnovo za potrebno pripravo Strategije razvo-
ja športnega turizma v Sloveniji. Ob natančnem pregledu še ugotovimo,
da so bile raziskave v Sloveniji opravljene predvsem na področju motivov
domačih in tujih športnih turistov z uporabljenimi podatki SURS-a.
Definicije in vrste športnega turizma
32 Številni avtorji, ki raziskujejo področje športa in turizma (Gibson, 2002;
Gibson, 2006; Weed, 2008; Hinch in Higham, 2001; Glyptis, 1991; Kim,
Kim in Ritchie, 2008; Kurtzman in Zauhar, 1995; Gammon in Robin-
son, 2003; Ritchie in Adair, 2004; Weed, 2009), se trudijo poiskati eno-
tno definicijo športnega turizma. Berčič et al. (2010, str. 35) zapišejo, da
sta »šport in turizem v svojem generičnem bistvu zasnovana na neeko-
nomskih motivih, kjer udeleženci ob urejeni materialni osnovi predvsem
trošijo svoja sredstva za zadovoljevanje zdravstvenih, prostočasnih, druž-
benih in kulturnih potreb«. Avtorji hkrati ugotavljajo, da sta prav šport
in turizem dejavnika, ki lahko ob sodelovanju in nujnem povezovanju po-
membno prispevata k hitrejšemu vključevanju in uveljavljanju Slovenije
kot pomembne turistične destinacije (Berčič et al., 2010). Pomen svetov-
nega športnega sektorja prireditev v turizmu postaja vse bolj pomembna
komponenta razvoja turističnih destinacij. Vsaka oblika organiziranega
športa ustvarja možnost za načrtovanje športnih prireditev, ki iz lokalnih
lahko postanejo mednarodno pomembne (velika športna tekmovanja) in
s tem odločilen dejavnik privlačnosti za prihode turistov (Getz, 2012).
Standeven in DeKnop (1999, str. 12) športni turizem vidita kot raz-
lične oblike aktivne in pasivne vključenosti v športne aktivnosti izven do-
mačega (delovnega) okolja, v katerih posameznik sodeluje naključno ali
na organiziran način iz nekomercialnih ali poslovnih razlogov.
Gibsonova (1998, str. 49) na podlagi svoje raziskave predlaga definici-
jo športnega turizma, ki ga deli na tri vrste športnega turizma povezane-
ga z vedenjem ljudi:
– aktivni športni turizem (aktivna udeležba v športu),
– prireditveni športni turizem (spremljanje športnih prireditev),
