Page 33 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Šport in turizem 33
– nostalgični športni turizem (obiski namenjeni spoštovanju za-
puščine športa).
Weed in Bull (2004, str. 123) te oblike delita na pet različnih tipov
športnega turizma:
– pasivni športni turizem (motiv potovanja in destinacije ni nujno
odvisen od športa, ampak od drugih dejavnikov),
– aktivni športni turizem (motiv potovanja je pogojen z aktivno
športno udeležbo posameznika, npr. smučanje, tenis in tek),
– športni turizem kot trening (priprave profesionalnih in amater-
skih ekip in razni športni kampi za učenje športnih aktivnosti),
– elitni športni turizem (motiv potovanja je aktivna udeležba na
golf tekmovanjih, jadranju ali udeležba elitnih športnih tekmo-
vanj, kot npr. Formula 1),
– prireditveni športni turizem (motiv je obisk športne prireditve
lokalne ali globalne razsežnosti).
Avtorja za razliko od Gibsonove (1998, 2002) ugotavljata, da je nostal-
gija v športnem turizmu prej motiv kot tip športnega turizma, ki lahko mo-
tivira tako pasivne kot tudi aktivne turiste. Poleg tega Weed in Bull (2004)
znotraj svojega koncepta izpostavita nekoliko drugačno definicijo udele-
žencev prireditvenega športnega turizma in jih označita kot udeležence, ki
se ob spremljanju športne prireditve poistovetijo s tekmovalci (ang. ‘vicari-
ous’ participation). Avtorja (Weed in Bull, 2004 v Weed, 2009, str. 618) še
ugotavljata, da lahko na športni prireditvi sodelujejo poleg pasivnih udele-
žencev tudi športno aktivni turisti udeleženci, npr. rekreativni tekmovalci
na organiziranem maratonu ali kolesarskem tekmovanju, ki predvsem zara-
di velikega števila organiziranih rekreativnih športnih prireditev postajajo
pomemben segment raziskovanja športno-prireditvenega turizma.
Gammon in Ramshaw (2012) delita športni turizem na dve vrsti:
– mehka definicija športnega turizma: športni turist potuje zaradi
prostočasnih ali rekreativnih razlogov (npr. pohodništvo ali
kajak);
– trda definicija športnega turizma: udeleženci športnih tekmo-
vanj (npr. Svetovno prvenstvo v nogometu, Formula 1, olimpij-
ske igre idr.).
Po mnenju avtorjev ima spekter dodatnih športno-turističnih proi-
zvodov (športni muzeji, dvorane slavnih, podelitve priznanj, tematski do-
godki za nekdanje ali aktivne športnike) prav tako velik potencial v šport
nem turizmu.
– nostalgični športni turizem (obiski namenjeni spoštovanju za-
puščine športa).
Weed in Bull (2004, str. 123) te oblike delita na pet različnih tipov
športnega turizma:
– pasivni športni turizem (motiv potovanja in destinacije ni nujno
odvisen od športa, ampak od drugih dejavnikov),
– aktivni športni turizem (motiv potovanja je pogojen z aktivno
športno udeležbo posameznika, npr. smučanje, tenis in tek),
– športni turizem kot trening (priprave profesionalnih in amater-
skih ekip in razni športni kampi za učenje športnih aktivnosti),
– elitni športni turizem (motiv potovanja je aktivna udeležba na
golf tekmovanjih, jadranju ali udeležba elitnih športnih tekmo-
vanj, kot npr. Formula 1),
– prireditveni športni turizem (motiv je obisk športne prireditve
lokalne ali globalne razsežnosti).
Avtorja za razliko od Gibsonove (1998, 2002) ugotavljata, da je nostal-
gija v športnem turizmu prej motiv kot tip športnega turizma, ki lahko mo-
tivira tako pasivne kot tudi aktivne turiste. Poleg tega Weed in Bull (2004)
znotraj svojega koncepta izpostavita nekoliko drugačno definicijo udele-
žencev prireditvenega športnega turizma in jih označita kot udeležence, ki
se ob spremljanju športne prireditve poistovetijo s tekmovalci (ang. ‘vicari-
ous’ participation). Avtorja (Weed in Bull, 2004 v Weed, 2009, str. 618) še
ugotavljata, da lahko na športni prireditvi sodelujejo poleg pasivnih udele-
žencev tudi športno aktivni turisti udeleženci, npr. rekreativni tekmovalci
na organiziranem maratonu ali kolesarskem tekmovanju, ki predvsem zara-
di velikega števila organiziranih rekreativnih športnih prireditev postajajo
pomemben segment raziskovanja športno-prireditvenega turizma.
Gammon in Ramshaw (2012) delita športni turizem na dve vrsti:
– mehka definicija športnega turizma: športni turist potuje zaradi
prostočasnih ali rekreativnih razlogov (npr. pohodništvo ali
kajak);
– trda definicija športnega turizma: udeleženci športnih tekmo-
vanj (npr. Svetovno prvenstvo v nogometu, Formula 1, olimpij-
ske igre idr.).
Po mnenju avtorjev ima spekter dodatnih športno-turističnih proi-
zvodov (športni muzeji, dvorane slavnih, podelitve priznanj, tematski do-
godki za nekdanje ali aktivne športnike) prav tako velik potencial v šport
nem turizmu.
