Page 16 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
Turistične atrakcije
V nadaljevanju opozarja tudi na možnosti preoblikovanja nekaterih
virov v nevire, in sicer zaradi sprememb okusa potrošnikov in tržnih se-
gmentov. Tudi spremembe, ki jih prinašajo patenti, zaščitni znaki, fran-
šize in druge pravice, podjetju lahko uničijo primerjalne prednosti njego-
vih virov (Hunt, 2000, str. 142).
Konkurenčne in primerjalne prednosti so na nek način minljive, saj
se lahko pridobijo ali izgubijo zaradi različnih sprememb in vplivov iz
zunanjega in notranjega okolja, zato jih podjetja skušajo ohranjati čim
dlje. Trudijo se osredotočiti na tiste, ki so obstojnejše, da bi njihovi polo-
žaji na mednarodnem turističnem trgu ostali dolgoročni. Pravzaprav na
trgu, ki se zaradi povpraševanja in ponudbe neprenehoma spreminja, lo-
vijo ravnotežje.
Prašnikar in Debeljak (1998, str. 328) stalno konkurenčno prednost
16 opredeljujeta kot konkurenčno prednost podjetja, ki je tekmeci ne more-
jo prevzeti oz. ogrožati. Ghemawat (v Prašnikar in Debeljak, 1998) to po-
jasni: »Če hoče biti podjetje izjemno uspešno, mora biti boljše od tekme-
cev. Problem je v tem, ker je tudi konkurenca dobila isto sporočilo.« Kot
stalna konkurenčna prednost se lahko opredeli tista, ki podjetju prinaša
dolgoročne koristi.
Obstajajo določene zakonitosti, vezane na konkurenčno prednost na
mednarodnem trgu (Porter, 1998, str. 579–583):
– Konkurenčne prednosti so dejansko posledica napredka, inova-
cij in sprememb (nekatere inovacije predstavljajo konkurenčno
prednost, ko podjetje odkrije popolnoma nove kupce ali potrebe
ali ko se usmeri na tržni segment, ki so ga tekmeci prej zanemar-
jali. Prednost se pridobiva, ker se mednarodna konkurenca po-
časi in neučinkovito odziva. Inovacije, ki prinašajo konkurenčne
prednosti, velikokrat temeljijo na novih metodah ali tehnologi-
jah, ki spreminjajo prejšnje vrednosti in zastarele procese).
– Konkurenčne prednosti zajemajo celovit sistem vrednosti; veli-
kokrat kažejo na nove načine oblikovanja in vodenja celovitega
sistema vrednosti. Pomen celovitega sistema vrednosti za konku-
renčno prednost se kaže v prevladovanju grupiranja (clustering).
Največjih konkurenčnih prednosti so največkrat deležne geo-
grafsko lokalizirane skupine (clusters).
– Konkurenčne prednosti so lahko stalne le ob nenehnem nap-
redovanju in izboljševanju; prednosti, ki si jih podjetje pridobi,
lahko obdrži le z nenehnim izboljševanjem, različnimi boljšimi
načini opravljanja dela ter njihovo modifikacijo.
V nadaljevanju opozarja tudi na možnosti preoblikovanja nekaterih
virov v nevire, in sicer zaradi sprememb okusa potrošnikov in tržnih se-
gmentov. Tudi spremembe, ki jih prinašajo patenti, zaščitni znaki, fran-
šize in druge pravice, podjetju lahko uničijo primerjalne prednosti njego-
vih virov (Hunt, 2000, str. 142).
Konkurenčne in primerjalne prednosti so na nek način minljive, saj
se lahko pridobijo ali izgubijo zaradi različnih sprememb in vplivov iz
zunanjega in notranjega okolja, zato jih podjetja skušajo ohranjati čim
dlje. Trudijo se osredotočiti na tiste, ki so obstojnejše, da bi njihovi polo-
žaji na mednarodnem turističnem trgu ostali dolgoročni. Pravzaprav na
trgu, ki se zaradi povpraševanja in ponudbe neprenehoma spreminja, lo-
vijo ravnotežje.
Prašnikar in Debeljak (1998, str. 328) stalno konkurenčno prednost
16 opredeljujeta kot konkurenčno prednost podjetja, ki je tekmeci ne more-
jo prevzeti oz. ogrožati. Ghemawat (v Prašnikar in Debeljak, 1998) to po-
jasni: »Če hoče biti podjetje izjemno uspešno, mora biti boljše od tekme-
cev. Problem je v tem, ker je tudi konkurenca dobila isto sporočilo.« Kot
stalna konkurenčna prednost se lahko opredeli tista, ki podjetju prinaša
dolgoročne koristi.
Obstajajo določene zakonitosti, vezane na konkurenčno prednost na
mednarodnem trgu (Porter, 1998, str. 579–583):
– Konkurenčne prednosti so dejansko posledica napredka, inova-
cij in sprememb (nekatere inovacije predstavljajo konkurenčno
prednost, ko podjetje odkrije popolnoma nove kupce ali potrebe
ali ko se usmeri na tržni segment, ki so ga tekmeci prej zanemar-
jali. Prednost se pridobiva, ker se mednarodna konkurenca po-
časi in neučinkovito odziva. Inovacije, ki prinašajo konkurenčne
prednosti, velikokrat temeljijo na novih metodah ali tehnologi-
jah, ki spreminjajo prejšnje vrednosti in zastarele procese).
– Konkurenčne prednosti zajemajo celovit sistem vrednosti; veli-
kokrat kažejo na nove načine oblikovanja in vodenja celovitega
sistema vrednosti. Pomen celovitega sistema vrednosti za konku-
renčno prednost se kaže v prevladovanju grupiranja (clustering).
Največjih konkurenčnih prednosti so največkrat deležne geo-
grafsko lokalizirane skupine (clusters).
– Konkurenčne prednosti so lahko stalne le ob nenehnem nap-
redovanju in izboljševanju; prednosti, ki si jih podjetje pridobi,
lahko obdrži le z nenehnim izboljševanjem, različnimi boljšimi
načini opravljanja dela ter njihovo modifikacijo.
