Page 48 - Vodeb, Ksenija. 2018. Turistične atrakcije. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Turistične atrakcije
atrakciji določa pomen in vrednost, a to je le začetek. Če se na kratko na-
vežemo na definicije turističnih atrakcij v drugem poglavju, je evident-
no to, da se velika večina začne s »Turistična atrakcija je imenovan stal-
ni vir«, kar pomeni, da je ime atrakcije ključno za njeno prepoznavnost,
ločevanje od drugih ter nenazadnje marketing in pozicioniranje na turis-
tičnem trgu.
Naslednja faza MacCannellovega procesa sakralizacije je uokvirjan-
je (ang. framing) in poviševanje (ang. elevating). Okvir okrog objekta, ki
je zasnova za atrakcijo, na nek način povzdigne njegovo vrednost, saj ob-
jekt zaščiti in poudari na način, da usmerja pozornost na tisto, kar je v
okvirju. Ponavadi se za ta namen uporabi steklena vitrina, reflektor, po-
sebna osvetlitev ali ograja, ki usmeri pogled na »bistvo« tistega, kar je v
okvirju. Vse, kar je pomembno in želimo pokazati, na nek način uokvirja-
48 mo: slike, diplome, certifikate. S tem poudarimo pomen uokvirjenega, to
predstavimo na vidnem mestu, z vso njegovo impozantnostjo in pome-
nom, ki se mu pripisuje. Okvir naredi sliko. Če imamo pravi okvir, pride
tudi slika v njem bolj do izraza, je opaznejša, izrazitejša, kliče po pogledu.
Okvir torej povzdigne pomen vsebine v njem.
Tretja faza v procesu sakralizacije je Zapiranje v svetišče (ang. enshri-
nement). V tej fazi število obiskovalcev atrakcije narašča, ta pridobiva
reputacijo in prepoznavnost, njen pomen v družbi se krepi, toda skriv-
nostnost v zvezi z njo (in njeno »svetostjo«) povečuje omejevanje nje-
ne izpostavljenosti, s tem pa se krepi zanimanje še večjega števila obisko-
valcev. V kontekst te faze sodijo omejitve, povezane z obiskom atrakcije,
v obliki vstopnine, uradnih ur obiska, omejitev pri snemanju ali slikanju,
posebnih razmer v prostoru, kjer se atrakcija nahaja (npr. svetloba, zvok,
vlaga in temperatura zraka), z namenom ohranjanja prvobitnosti, avten-
tičnosti ali njene osnovne kakovosti. Ob tem se v bližini atrakcije pojavl-
jajo tudi razna opozorila in prepovedi, ki obiskovalca opominjajo na nje-
no vrednost in pomen. Na ta način se obiskovalca »drži« v podrejeni
vlogi občudovalca, poveličevalca, oboževalca. Družbena vrednost atrak-
cije v tej fazi je zagotovljena in evidentna.
Mehanska reprodukcija je četrta faza v procesu sakralizacije, ko se v
neposredni bližini originala (npr. v muzeju, turističnih pisarnah, kioskih
za nakup vstopnic ipd.) obiskovalcem omogoča nakup spominkov, ko-
pij, vzorcev atrakcije ali fotografij, posterjev, plakatov in knjig o atrak-
ciji. Funkcija teh predemtov je, da obiskovalca »peljejo« k originalu, ga
opominjajo nanj, pomagajo obujati spomine. S tem vzpodbudijo željo in
potrebo, da se atrakcijo obišče in doživi. Pri tem je treba poudariti, kako
zelo je pomembno za ponudnike turističnih atrakcij paziti na kakovost
atrakciji določa pomen in vrednost, a to je le začetek. Če se na kratko na-
vežemo na definicije turističnih atrakcij v drugem poglavju, je evident-
no to, da se velika večina začne s »Turistična atrakcija je imenovan stal-
ni vir«, kar pomeni, da je ime atrakcije ključno za njeno prepoznavnost,
ločevanje od drugih ter nenazadnje marketing in pozicioniranje na turis-
tičnem trgu.
Naslednja faza MacCannellovega procesa sakralizacije je uokvirjan-
je (ang. framing) in poviševanje (ang. elevating). Okvir okrog objekta, ki
je zasnova za atrakcijo, na nek način povzdigne njegovo vrednost, saj ob-
jekt zaščiti in poudari na način, da usmerja pozornost na tisto, kar je v
okvirju. Ponavadi se za ta namen uporabi steklena vitrina, reflektor, po-
sebna osvetlitev ali ograja, ki usmeri pogled na »bistvo« tistega, kar je v
okvirju. Vse, kar je pomembno in želimo pokazati, na nek način uokvirja-
48 mo: slike, diplome, certifikate. S tem poudarimo pomen uokvirjenega, to
predstavimo na vidnem mestu, z vso njegovo impozantnostjo in pome-
nom, ki se mu pripisuje. Okvir naredi sliko. Če imamo pravi okvir, pride
tudi slika v njem bolj do izraza, je opaznejša, izrazitejša, kliče po pogledu.
Okvir torej povzdigne pomen vsebine v njem.
Tretja faza v procesu sakralizacije je Zapiranje v svetišče (ang. enshri-
nement). V tej fazi število obiskovalcev atrakcije narašča, ta pridobiva
reputacijo in prepoznavnost, njen pomen v družbi se krepi, toda skriv-
nostnost v zvezi z njo (in njeno »svetostjo«) povečuje omejevanje nje-
ne izpostavljenosti, s tem pa se krepi zanimanje še večjega števila obisko-
valcev. V kontekst te faze sodijo omejitve, povezane z obiskom atrakcije,
v obliki vstopnine, uradnih ur obiska, omejitev pri snemanju ali slikanju,
posebnih razmer v prostoru, kjer se atrakcija nahaja (npr. svetloba, zvok,
vlaga in temperatura zraka), z namenom ohranjanja prvobitnosti, avten-
tičnosti ali njene osnovne kakovosti. Ob tem se v bližini atrakcije pojavl-
jajo tudi razna opozorila in prepovedi, ki obiskovalca opominjajo na nje-
no vrednost in pomen. Na ta način se obiskovalca »drži« v podrejeni
vlogi občudovalca, poveličevalca, oboževalca. Družbena vrednost atrak-
cije v tej fazi je zagotovljena in evidentna.
Mehanska reprodukcija je četrta faza v procesu sakralizacije, ko se v
neposredni bližini originala (npr. v muzeju, turističnih pisarnah, kioskih
za nakup vstopnic ipd.) obiskovalcem omogoča nakup spominkov, ko-
pij, vzorcev atrakcije ali fotografij, posterjev, plakatov in knjig o atrak-
ciji. Funkcija teh predemtov je, da obiskovalca »peljejo« k originalu, ga
opominjajo nanj, pomagajo obujati spomine. S tem vzpodbudijo željo in
potrebo, da se atrakcijo obišče in doživi. Pri tem je treba poudariti, kako
zelo je pomembno za ponudnike turističnih atrakcij paziti na kakovost
